INTERVJUJI

11. 7. 2022

The Dead Daisies, Whitesnake, Dio, Lion, Hurricane, House of Lords, Bad Moon Rising, Revolution Saints

Spraševal: Gorjanec
Odgovarjal: DOUG ALDRICH

V sodelovanju z medijskimi partnerji objavljamo intervju, ki ga je Gorjanec v izvirniku opravil za Radio Bob – 100 % rock.

Malo pred koncertom Judas Priest v Stožicah smo dobili priložnost govoriti s še enim od nastopajočih. Intervju z basistom Judasov, Ianom Hillom, ste že lahko prebrali, zdaj pa vas vabimo še k branju pogovora z Dougom Aldrichem, kitaristom predskupine The Dead Daisies. Z Dougom smo se po telefonu pogovarjali, malo preden so se pridružili Judas Priest na njihovi turneji. Z nami je delil veliko zanimivih informacij o superskupini The Dead Daisies, pa tudi spomine na svoje sodelovanje z Whitesnake, Ronniejem Jamesom Diom ter drugimi znanimi imeni rocka in metala.

GORJANEC: Si na turneji z Judas Priest. Kako potekajo stvari?
DOUG: Z Judas Priest še nismo začeli nastopati, vendar nestrpno pričakujemo njihove oboževalce in tudi Judase, ki so naši dolgoletni prijatelji. To bo zelo zabavna turneja in odlična priložnost, da oboževalcem Judasov predstavimo novejšo različico The Dead Daisies. Bomo videli, upamo, da jim bo všeč.
GORJANEC: Zagotovo.
DOUG: Vsekakor je to bolj heavy različica The Dead Daisies. Bo kar zabavno.
 
GORJANEC: Tvoja glasbena kariera je zares izjemna. Igral si v skupinah Lion, Bad Moon Rising, Dio, Whitesnake in Revolution Saints, zadnjih šest let pa si član The Dead Daisies. Kako to, da si v The Dead Daisies nadomestil Richarda Fortusa?
DOUG: Okrog 2014 sem še vedno sodeloval z Whitesnake. Z Davidom sva se ukvarjala s komadi Deep Purple z albuma The Purple Album. Urnik je bil zelo natrpan, v tistem času sem se tudi razšel s partnerko, zato sem hotel biti samo doma in se ukvarjati s sinom. Moral sem zapustiti band, poskrbeti za sina in za nekaj časa končati turneje. Na koncu so me klicali The Dead Daisies, da so se Guns N' Roses znova združili in odpravili na turnejo, da jih bosta Richard in Dizzy zapustila. Želeli so, da vskočim in z njimi posnamem ploščo na začetku 2016. Tako se je začelo. Vsi člani banda so bili moji prijatelji. Edino Davida Lowyja še nisem poznal, on je ustanovitelj in vodja banda. Johna Corabija poznam že od otroških let, Marca Mendozo poznam iz Whitesnake, Briana Tichyja iz Los Angelesa, on je bil tudi v Whitesnake. Tako da ja, super, da sem se lahko priključil.
 
GORJANEC: Tu ne gre za klasični »all-star« band, pač pa se člani menjajo. Kako ustanovitelj in vodja David Lowy izbira člane?
DOUG: Verjetno večinoma prek prijateljstev ali priporočil, da bi bil lahko nekdo primeren. Ko so iskali kitarista, mislim, da je Marco rekel: »Kaj pa Doug?« Drugi so rekli: »To bi bilo super.« So moji prijatelji, seveda se jim je zdela dobra ideja. Tu ni ravno tako, da bi za vstop recimo moral opraviti avdicijo. Naslednja sprememba se je zgodila, ko je Brian nehal s turnejami in snemanjem. Takrat je Deen Castronovo iskal priložnost za špil. Poklical me je, če bo mesto bobnarja kdaj postalo na voljo, da bi z veseljem vskočil. Kmalu zatem je Brian odšel in drugim članom sem rekel, da je Deen (ex-Journey) moj prijatelj in dober bobnar, da ima čas – pa se nam je pridružil. Potem sta odšla John in Marco. Marco se je posvetil solo projektom, John pa se je odločil, da bo nekaj časa preživel doma. Kar nekaj let smo bili namreč na turneji. Seveda na Glenna nisem niti pomislil, pa sva dolgoletna prijatelja. Menedžer je rekel: »Kaj pa Glenn Hughes?« Odvrnil sem: »Moj bog, to bi bilo čudovito! Kako kul. To pa je nov začetek.« Tako smo torej naredili, novi člani so prišli prek poznanstev.
GORJANEC: Torej prek povezav, priporočil in prijateljstev.
DOUG: Tako, ja. Na tej točki v karieri moraš čutiti, da se lahko s temi ljudmi razumeš tako na odru kot osebno. Zelo pomaga, če si z njimi prijatelj. Če nekoga ne poznaš, ne veš, kako bo na turneji ali če ti bo neprijetno. Trenutno imamo z Brianom, Glennom in Davidom ultimativno zasedbo. Zelo je zabavno in heavy. Brian se je vrnil in snemamo nove plošče. Letos bodo izšli čisto novi komadi z Brianom in Glennom.
 
GORJANEC: S kom ti je bilo najbolje igrati pri The Dead Daisies, pa pred tem z njim nisi igral?
DOUG: Z vsemi sem že igral.
GORJANEC: Res?
DOUG: Samo z Davidom še nisem igral. Res mi je v užitek poslušati, kako igra kitaro, skoraj nekako pank-rokovsko je. Gre za nekakšen avstralski »downstroke«. Zelo obožuje avstralski band The Angels, s katerimi je enkrat celo igral. Zelo mi je všeč, da ne razmišlja, ampak igra iz srca. Zelo je mladostno, organsko, kar mi je res všeč.
 
GORJANEC: Igral si s številnimi legendarnimi bandi in izvajalci, sem pa šele nedavno izvedel, da si sodeloval pri odličnem konceptnem albumu The Crimson Idol zasedbe W.A.S.P. Česa se spomniš s teh »sešnov«? Kako je prišlo do tega?
DOUG: Blackie me je klical, da potrebujejo nekaj solov za ta album. Nekaj glasbenikov iz mesta se je že udeležilo »sešnov«, Blackie pa je delal različne komade z različnimi ljudmi. Prosil me je, da bi odigral nekaj solov. Ne spomnim se točno, pri katerih komadih sem igral, ampak mislim, da gre za enega ali dva.
GORJANEC: Nekaj takega, ja. Tvoj solo je v komadu »Chainsaw« Charley, ne?
DOUG: (smeh) Nisem siguren. Blackie je bil zelo prijazen, samo prišel sem tja. Na bobnih je bil Frankie Banali, se mi zdi.
GORJANEC: Res je, ja.
DOUG: Chris! Joj, Chris Holmes. Šlo je samo za »session«. Mislim, da so šli na turnejo z drugimi glasbeniki.
 
GORJANEC: Dlje časa si bil tudi član banda Dio, in sicer si bil v njegovi zadnji zasedbi. Kakšne spomine imaš na pokojnega Ronnieja Jamesa Dia?
DOUG: Joj, toliko jih je, da sploh ne vem … Ne vem, kako bi … To je stvar, o kateri bi moral govoriti zasebno. Bil je krasen človek. Če ne bi bilo Ronnieja, se midva zdaj ne bi pogovarjala. Predstavil me je svetu. Biti ob njegovem boku je bila čudovita priložnost. Z njim sem sicer posnel samo en album in sodeloval samo na eni veliki turneji leta 2002, potem sem se pridružil Whitesnake. Prvotno naj bi bila to dva meseca, ki pa sta se na koncu raztegnila na 11 ali 12 let. V vsem tem času me je Ronnie velikokrat vprašal, ali bi šel z njim na turnejo ali kdaj vskočil. Enkrat recimo Craig Goldy ni bil na voljo. Tako bi pomagal na turneji Holy Diver, za katero so me dodali na DVD. Craig je delal nekaj drugega in 2009 me je Ronnie prosil, če bi šel z njim na turnejo. Čas je bil pravi, zraven sta bila še Rudy in Scott. Čeprav je bil Ronnie polno zaposlen s turnejo Heaven And Hell, je hotel odpraviti še nekaj koncertov, da bi ohranil svež glas. Ko si na turneji, potrebuješ nekaj časa, da prideš na tekoče z njenim tempom, kar sem moral narediti, če sem hotel iti z Diom. On je bil pripravljen za turnejo Heaven And Hell … Ronnie je bil vedno prvi, ki je prišel na vajo, in zadnji, ki je odšel. To mu je bilo v užitek. Vsak dan smo dvakrat vadili. Ronnie se takrat ni dobro počutil. Na žalost se je izkazalo, da ima raka. Vedel sem, da nekaj ni v redu. En dan je na vaji rekel: »Moram končati, neznansko me boli trebuh.« Tega ne bom nikoli pozabil. To, da je šel Ronnie prej domov, ni bilo običajno. Bil je res neverjeten pevec, hvala bogu, da je bil tako dolgo z nami.
GORJANEC: Ja, vsekakor. Vsekakor.
 
GORJANEC: Kariero si začel pred desetletji v bandu Lion, ki ga pri nas najbolje poznamo po glasbi iz filma Transformerji. Povej mi, kakšno je bilo tvoje življenje v Los Angelesu sredi 80. let?
DOUG: Revno. (smeh) Pevec Kal Swan je živel s punco v svojem stanovanju, preostali člani pa smo živeli skupaj z ekipo. Veliko smo se selili. Živeli smo v nekaj stanovanjih, enkrat smo celo najeli hišo, enkrat smo živeli pri menedžerju. Tam nismo imeli prijateljev ali denarja. Naše pohištvo so bili moji zvočniki Marshall 4x12''. Dva smo postavili skupaj, in to je bila naša kuhinjska miza. Druge smo dali k steni, to je bila miza. Ničesar nismo imeli. Nisem imel dekleta, otrok, domačih živali – samo kitaro in band. Super smo se imeli in vseeno nam je bilo za stvari. Spomnim se, da je bilo zelo preprosto. Nismo imeli denarja in zato nič težav. (smeh)
GORJANEC: (smeh)
DOUG: Posneli smo dva albuma, a na žalost ne pri dobri založbi. Na album Dangerous Attraction so zelo vplivali bandi, ki smo jih oboževali, denimo Led Zeppelin, Deep Purple, Whitesnake ipd. To mi je bilo zelo všeč.
 
GORJANEC: Ravno si omenil Whitesnake, ki je še en zelo znan band, v katerem si bil. Kako se je začelo sodelovanje z Davidom Coverdalom? Kateri so tvoji najljubši spomini na to obdobje?
DOUG: Začel sem 2002. David me je klical, da ima za par mesecev v načrtu turnejo s Scorpions. Za to turnejo sem vedel, da bo, in slišal sem, da bo tam John Sykes, nad čimer sem bil zelo navdušen, saj ga obožujem. David je rekel, da turneja ne bo z Johnom. Hotel je, da igram jaz. Govoril sem z Ronniejem, ki je rekel, naj grem. Z Davidom sva se zares ujela. Ravno zadnjič mi je poslal najino sliko iz leta 2005, se mi zdi. On je še vedno isti, jaz pa sem bil takrat res videti mlajši. Res sva se ujela, kot brat mi je. Skupaj sva napisala 30 komadov. V bandu sem res lahko ustvarjal, ponosen sem bil na glasbo, ki smo jo ustvarili. Ponosen sem, da sem lahko del zgodovine Whitesnake.
 
GORJANEC: Po tem si šel na turnejo z vélikim Glennom Hughesom. David in Glenn sta prijatelja – je bil David kriv, da si dobil tisti špil? Kako so potekale te turneje?
DOUG: To je bilo zelo zabavno. Glenna sem že dolgo poznal, mislim, da sem ga spoznal pri Ronnieju na zabavi. Seveda je Glenn prava legenda. Imel je solo band, s katerim je hotel na turnejo. Njegov kitarist ni imel časa, pa mi je rekel: »Tale turneja bo samo v treh delih – samo bobni, kitara in bas, nič klaviatur. Res potrebujem nekoga, ki mu lahko zaupam, a moj kitarist ne more.« Odvrnil sem, da takrat nisem na nobeni turneji. Poklical me je in vprašal, ali me zanima turneja, pa sem odgovoril, da z veseljem, da sem za. Nekaj tednov je trajalo, tri tedne smo bili v Južni Ameriki, pet tednov v Evropi, nekaj koncertov pa je bilo na Japonskem. Noro je bilo.
 
GORJANEC: Še eno vprašanje imam, če se vrneva k Daisies. Kakšna prihodnost čaka The Dead Daisies in česa se lahko na splošno nadejajo oboževalci Douga Aldricha?
DOUG: The Dead Daisies čaka veliko reči. Ukvarjamo se s tem, kako bi band promovirali na par novih načinov. Ena stvar je t. i. metaverzum – gre za vzporedno igričarsko vesolje, band želimo torej promovirati na ta način, ga predstaviti mlajšim oboževalcem. Nova glasba, ki smo jo napisali, je zelo heavy. Če ljudje poznajo naš zadnji album Holy Ground, jih čaka pravo presenečenje in bodo nad novim zelo navdušeni. Naslova še ne smem razkriti, vendar je zunaj že pesem Radiance, ki jo želimo predstaviti in se že predvaja na vseh mogočih platformah za pretočno predvajanje. Igramo jo v živo in je res odlična. Zelo je preprosta, zelo heavy in ima odlično sporočilo. Zelo se veselimo igranja v Sloveniji, da vas bomo videli.
 
GORJANEC: Odlično, mi tudi že komaj čakamo. Dobro, Doug, najlepša hvala za tvoj čas, še posebej pa za ta čudovit in poučen pogovor. Se vidimo 12. julija v Ljubljani!
DOUG: Super, ja. Najlepša hvala, res cenim.
GORJANEC: Hvala, lepo je bilo govoriti s tabo.
DOUG: Hvala tudi tebi. Adijo!

SORODNE VSEBINE:
KONCERTI & FESTIVALI
28. 9. 2022
Pallbearer, Elder, Irist
Orto Bar, Ljubljana
29. 9. 2022
In Obscurity Revealed, Razvalina
Kontejnr, Postojna
30. 9. 2022
Eruption (Release Show), Sarcasm, Tytus
Orto Bar, Ljubljana
30. 9. 2022
Peklenska noč: Opća Opasnost, Madbringer, Extreme Smoke 57, Lintver
Zeleni gaj, Dornberk
30. 9. 2022
The Ocean, LLNN, Playgrounded
Klub Močvara, Zagreb, Hrvaška
30. 9. 2022
Mary Rose (30. obletnica skupine in 30 let albuma Rocks Off)
Kulturni dom Postojna, Postojna