Melechesh Ashmedi je začetek leta preživel v Mariboru, kjer je skupaj s preostalimi live glasbeniki vadil za prihajajoče nastope. Zaradi korone je lahko zasedba izvedla samo enega od treh načrtovanih januarskih nastopov, kar je bilo seveda zelo boleče za vse člane. A kot boste lahko videli in slišali v tokratnem intervjuju, ki smo ga za vas prvič v zgodovini Paranoida pripravili tako v sliki in zvoku kot tudi v klasični pisni obliki, je bil Melechesh Ashmedi kljub vsemu zelo dobro razpoložen. Z nami se je pogovoril o svojem bivanju v Sloveniji, o bivših in bodočih nastopih in seveda o prihajajočem sedmem albumu, ki ga lahko pričakujemo … Ah, tega presenečenja pa vam ne želimo pokvariti. Uživajte ob poslušanju ali branju!
DEJAN: V Mariboru boš preživel ves mesec. Kako to?
MELECHESH ASHMEDI: No, poskusil sem z Ljubljano, pa me tam niso hoteli … Saj ne, tukaj sta moja člana banda, ki zaradi zaprtja meja na primer ne moreta priti v Jeruzalem. Jaz pa sem lahko zapustil državo. Odigrali smo koncert in želel sem, da se zberemo skupaj in pišemo glasbo. Da vidim, kako kaže s kitarskimi riffi, ki sem jih napisal. Zdaj je dobra priložnost za to, ker se vsakič potem premakne vse naprej. Glasbo sem hotel preizkusiti v živem okolju, kot je vadbeni prostor. Lahko bi posnel demo posnetke in podobno, ampak sem jih hotel preizkusiti z vsemi. Z veseljem lahko pripomnim, da je novi material dober. Zato sem tukaj. Kot veš, živita dva člana banda tukaj.
DEJAN: Kako ti je tukaj všeč? Kaj vse si do zdaj že odkril v Mariboru ali Sloveniji?
MELECHESH ASHMEDI: Kar se tiče Slovenije, sem nekje od leta 2007 ali 2008 redno nastopal v Ljubljani in med prostimi dnevi sem imel več priložnosti za ogled znamenitosti, zato jo kar dobro poznam. Igrali smo tudi na festivalu Metaldays, kjer mi je bila všeč narava. Lepa država je. Kar se tiče Maribora, sem do zdaj tukaj poleti preživel nekaj dni pred korono in sem lahko zares raziskal mesto. Všeč mi je, prikupen kraj je. Trenutno zaradi korone ni vse odprto, kot bi moralo biti, ampak to ne spremeni naše naloge. Tukaj smo, da pišemo komade, kar je morda še boljše, da se ne zamotimo preveč.
DEJAN: Kako ti je všeč slovenska kuhinja? Naše vino ali pivo?
MELECHESH ASHMEDI: Pivo ja, sem vse poskusil, vino pa imam res rad. Rad ga imam na splošno. Enkrat poleti smo bili v nekem vinorodnem okolišu, kjer pridelajo veliko vina. Tudi tukaj okoli hiše je en kup manjših vinogradov. Zadnjič si ne bi mogli želeti nič boljšega. Zaželeli smo si vina in šli kar k enemu od vinarjev tu, ko je že zaključil z delovnikom. Odprl nam je klet, vzeli smo steklenice in se vrnili sem. To je luksuz! Tukaj v okolici so sami vinogradi.
DEJAN: Preden si prišel sem, ste v bližini načrtovali dva koncerta. Pa je prišla korona in vam prekrižala načrte. Kaj vse ste morali odpovedati?
MELECHESH ASHMEDI: Pravzaprav nista bila dva, ampak trije koncerti. Morali bi igrati v Švici, na poti nazaj pa smo se peljali mimo Gradca. Dobesedno mimo smo se peljali, kar je bilo najbolj boleče. Imeli smo avto, opremo in vse. Koncert v Švici je bil odličen, so se pa organizatorji vse do zadnjega srečevali z izzivi. Veliko bandov je odpovedalo, zato so se morali tisti, ki so dejansko prispeli, fotografirati v hotelu, na letališču ali kjer koli že kot dokaz, češ: »Tukaj so, verjemite nam.« Situacija je bila tako negotova. Recimo, prišli smo v hotel in rekli so nam: »Dajmo, naredimo fotko.« Pride drugi band in spet: »Dajmo, naredimo fotko.« Nekaj ljudi mi je potem reklo, da so potem prišli, ko so zares verjeli, da so bandi prišli, ker so nekateri kar odpovedali. Noro je organizirati nekaj v časih, ko veljajo omejitve in morajo bandi priti iz več držav. Več kot je držav, bolj je zahtevno. Prejšnji vikend bi morali igrati v Sarajevu, kjer še nismo igrali. Ista zgodba. Rekli so nam, da se ne bo izšlo zaradi novih ukrepov. Pri koncertu v Švici sem opazil še en izziv, in sicer je bil napovedan komaj sedem dni po novem letu. Kadar koli pride nov val – in res mi verjemite, da je prišel novi val – vedno poskusijo vpeljati nove ukrepe zaradi prazničnega časa, po navadi božiča, ker se takrat zbere skupaj večje število ljudi. Če potem ni prehudo, v nekaterih državah začnejo malce rahljati omejitve. Ko sem na primer prispel sem, je Švica veljala za rdečo, kamor naj ne bi potovali. Tukaj sicer veljajo nekoliko drugačna pravila, ampak ko smo odšli od tukaj, je Švica postala oranžna. Omejitve so nekoliko omilili, ampak so okužbe že začele naraščati. Vesel sem, da smo lahko igrali tam, ampak sem zelo razočaran, ker nismo uspeli igrati v Avstriji in v Sarajevu. Izredno rad bi šel tja, rad bi videl tamkajšnjo kulturo in mesto. Sarajevo je eden redkih krajev, ki jih v Evropi še nisem videl.
DEJAN: Ste uspeli v letu 2021 igrati še kje drugje? Sprašujem, ker je bilo tudi lani odpovedanih en kup zadev …
MELECHESH ASHMEDI: Ne, nikjer. Pravzaprav smo bili januarja 2020 kot headlinerji na turneji, potem pa se je začelo vse zapirati. Do konca februarja smo uspeli odigrati nekaj koncertov v Rusiji, potem pa se je zadeva zares začela. Od takrat nismo koncertirali. Načrtovali smo koncerte, ki so potem odpadli ali so jih kar naprej prestavljali. Skoraj dve leti že nismo stopili na oder. Bilo je hkrati brutalno in nenavadno, ker dve leti v kosu nisem igral po, ne vem, 28 ali 30 letih koncertiranja. Res nenavadno je imeti takšen premor od koncertov. Veš, res radi igramo v živo in tu ne gre samo za finančno vprašanje. Uživam v tem in imam izgovor, da igram kitaro, kolikor se le da na glas, ljudje pa mi ploskajo in me ne nadirajo, naj neham. Skoraj dve leti že nisem igral v živo. Dve leti, par tednov gor ali dol.
DEJAN: Torej si res užival v Švici?
MELECHESH ASHMEDI: Vsi so uživali! Tudi v občinstvu. Zavpil sem jim, naj se sprostijo, saj niso v pisarni ali delajo od doma. Vsi so bili veseli. Imeli smo nekaj tehničnih težav, pa so ljudje rekli, da je bilo zaradi tega še bolje, ker to ni bil popoln »DVD koncert«. Tako začutiš, da je koncert v živo. Vsi so uživali in niso jemali zadeve preveč resno. Tukaj ni šlo zgolj za glasbeni koncert in življenjski slog, ampak psihološko potrebo, ki smo jo imeli vsi. To je dodaten dejavnik, ki ga pri koncertih prej nisem opazil. Ljudje so rekli, da to potrebujejo. Vzdušje je bilo dobro in zadevo smo speljali zelo odgovorno. Čisto vsi so morali pri vhodu pokazati negativen test ali potrdilo o prebolelosti. Zelo so bili strogi glede tega, še z ekipo vred so nas preverjali vsak dan. Kljub velikemu številu ljudi je bilo izvedljivo, ker so se tega lotili odgovorno. Na vhodu si moral skupaj z vstopnico pokazati vse papirje. Seveda obstaja tveganje, ampak je to z odgovornim pristopom potem minimalno.
DEJAN: Prav, pa se vrniva k razlogu, zakaj si v Sloveniji, kjer vadite novi album … Nikoli niste bili znani kot band, ki hiti z enega albuma na naslednjega. Enki je izšel že pred skoraj sedmimi leti. Čemu tolikšen premor?
MELECHESH ASHMEDI: Za tem stojijo dva do trije razlogi. V prvi vrsti ne hitimo z albumi, ker nam je kakovost pomembnejša od količine, in pogosto smo po turnejah. Saj ni tako, da izdamo album, naredimo eno turnejo in sedimo doma. Za Enki smo izpeljali okoli devet turnej, pa so ljudje vseeno prišli. Pri zadnji turneji sem se že spraševal, zakaj je tako, če smo jih že imeli toliko, ampak je bilo veliko povpraševanja in obiskanost dobra. Za nekaj zapletov so bili krivi osebni razlogi, ki so se pojavili eno ali dve leti po izidu albuma Enki, zaradi česar sem komade pisal počasneje. Kot veš, je situacija zaradi korone k temu dodala še dve leti, ki jih ni pričakoval nihče. Vmes bi sicer minilo štiri do pet let, tako pa je bil premor zaradi korone daljši. Zakaj bi hitel pri pisanju, če imaš časa na pretek in niti ne veš, ali boš lahko po izidu šel na turnejo? Tudi če to narediš zdaj ali prej, albuma ne boš mogel predstaviti na turneji, kot se spodobi. Zdaj je tako, da če bi založbi poslali master albuma ... Včasih je potem trajalo tri do štiri mesece, da je album izšel. Saj veš, promoviranje in tiskanje. Zdaj so že težave v dobavni verigi, ker je ogromno povpraševanja po vinilih. Prihaja do zamud pri vsemu, tudi pri časovnih razporedih v tiskarnah. Včasih se čaka do eno leto. Res je, da je bilo tako ob višku korone, potem so rekli šest mesecev, pa se je to razvleklo na osem mesecev itn. Če bi v tem trenutku založbi predali dokončan album, bi še vseeno lahko izšel šele čez leto dni, na kar ne moremo vplivati. Pred tem bi bila to dva do trije meseci do izida. V bistvu je k premoru največ prispevala korona. In ne mudi se nam. Toliko bandov je izdalo nove stvari, pa ne morejo na turnejo, kar je res škoda.
DEJAN: Torej ti je zelo pomembno, da lahko ob izidu igrate v živo?
MELECHESH ASHMEDI: Povsod bomo igrali, po celem svetu. Komaj čakam na to. Turnejo imamo na čakanju v ZDA, na čakanju jo imamo v Južni Ameriki, na čakanju jo imamo na Novi Zelandiji in v Avstraliji ter seveda Evropi. Dajmo že zagnati celotno industrijo. Pred pol leta so nam v Avstraliji dejali, da nas želijo pripeljati tja, ampak iz previdnosti raje v začetku leta 2023. Ker ne vedo, kaj se bo vmes še zgodilo, saj veš. Za nekatere države potrebuješ delovno vizo, ki velja eno leto, zato nočeš še enkrat skozi ene in iste postopke. V začetku leta 2023 je optimistično. Organizatorji so raje previdni, ampak optimistični. Sprva se mi je to zdelo daleč, ampak zdaj vidim, kako stojijo stvari. Pa si rečem, da je v redu in bo ta čas že prišel.
DEJAN: Kaj si lahko obetamo od novega albuma? Kakšne tektonske premike?
MELECHESH ASHMEDI: Melechesh ni band, ki igra vedno na isto žogo. Ni samo ena stvar, ampak je domena. Preigravamo in se v prostem slogu igramo znotraj te domene, najsi je to heavy metal, thrash metal ali black metal. Zajema vse to, tudi hard rock in psihedelične dele. Vse to je v njej. Pri tem si pustimo prosto pot, torej znotraj našega zvoka, ampak sem opazil, da sem se v zadnjih nekaj letih v glasbo toliko poglobil, da je zdaj svobodnejša. Bolj je usmerjena v riffe. Lahko rečem, da bo dober album. Napisal sem ga s srcem, kar je najpomembnejše. Album je poln riffov, obožujem riffe. Kitarskih riffov včasih niti ne slišim več, ampak jih dojemam kot ritem v ozadju, kot da so ena nota. Ja, album je poln riffov.
DEJAN: Kdo piše glasbo in kdo besedila?
MELECHESH ASHMEDI: Na žalost vse jaz. Veliko je dela s tem in bi raje videl, da bi za to poskrbel kdo drug in bi sam užival v koncertiranju. Pa tudi to terja čas. Predstavljaj si, da si veliko po turnejah. Ko prideš domov, je zadnja stvar, kar bi si jo želel, da se usedeš in začneš pisati komade. Kitaro samo odložiš nekam na stran. Če pa nisi tako pogosto po turnejah, se lahko dejansko posvetiš pisanju komadov. To je tisto pozitivno v tem norem svetu. Zaradi tega sem imel priložnost napisati album, kot se spodobi.
DEJAN: Kdaj lahko pričakujemo novi album? Že to jesen ali zimo?
MELECHESH ASHMEDI: To jesen ali zimo je nemogoče. Kot sem že rekel, če bi danes poslal založbi master, bi do izida čakali osem do deset mesecev, kar ni odvisno od nas. Če recimo pošljemo master čez dva ali tri mesece, bo album vseeno izšel šele čez osem do deset mesecev. Odločamo se še, ali bi v studio šli maja, junija ali v začetku julija. To je obdobje, v katerem naj bi posneli album. Kdaj bo izšel, pa ne vemo. Upamo, da bo izšel do konca leta, v najslabšem primeru pa bo izšel kakšen mesec ali dva pozneje (op. a. intervju je potekal januarja 2022). Do takrat pa upam, da se bo svet že bolje prilagodil tej krizi, s katero se soočamo.
DEJAN: Si album že naslovil?
MELECHESH ASHMEDI: Zanj imam več delovnih naslovov. Nisem še prepričan, ampak eden izmed njih bi lahko bil Seven, ker je to naš sedmi album in je to tudi okultno število. Neki starec, kabalist iz Jeruzalema, mi je rekel, da naj se osredotočim na število sedem. To ima globok smisel, sem si mislil, ker sploh ni vedel, da je to naš sedmi album. Hecno pri tem je tudi, da se pri besedi »seven« v angleščini črka »v« dobesedno enako napiše kot to število v arabščini. Mogoče bo tak naslov. Saj veš, če to povem zdaj, bi to bila namera, ampak izberem kaj drugega, to ne omejuje človekove ustvarjalnosti.
DEJAN: Pri kateri založbi boste izdali album?
MELECHESH ASHMEDI: Pri Nuclear Blast.
DEJAN: Konec meseca zapuščaš Maribor in Slovenijo. Kdaj se boš vrnil? Načrtujete kakšen koncert?
MELECHESH ASHMEDI: Ne, pa si res želim tega. Tukaj smo in bi lahko igrali. Kdaj se bom vrnil, je odvisno od bandove časovnice. Kar pa se tiče koncertov, res ne vemo ničesar. Niti ne želimo ničesar organizirati, da ne bi bili potem spet razočarani. Trenutno je najboljši čas, da se posvetimo pisanju albuma. Na nek način je to sreča v nesreči. Če bi koncertirali naprej brez premora, bi se spet zavleklo pri pisanju komadov. Zdaj imamo čas, da ga dokončamo.
DEJAN: Prepuščam ti zadnjo besedo …
MELECHESH ASHMEDI: Ja … Srce peče … (smeh). Slava Slavič (op. a. njegov Balkan star name).
