INTERVJUJI

11. 2. 2022

Snovalci slovenske metal scene: Tomaž Purkart

Spraševal: Dejan Klančič
Odgovarjal: TOMAŽ

Ime intervjuvanca: Tomaž Purkart
Ime organizacije/društva: več imen
Lokacija delovanja: Balkan
Glasbena zvrst/žanr: vse vrste

 

DEJAN: Osebno si odgovoren za to, da je nekaj največjih imen metal scene obiskalo Slovenijo. A preden je prišlo do tega, je moralo preteči kar nekaj vode. Kdaj in kako si se začel ukvarjati z organizacijo koncertov? Je bilo načrtno?
TOMAŽ: Pravzaprav sem na začetku vozil ljubitelje glasbe na koncerte v tujino. Tam sem spoznal tudi organizatorje, ki so me navdušili, da se kot promotor poskusim tudi sam. Svoj prvi poskus sem opravil v soorganizaciji. To so bili Judas Priest leta 1991.
DEJAN: Kdo ti je takrat pomagal in kje je bil koncert?
TOMAŽ: Marko in Marjan. Tivoli, Dom Sportova.
DEJAN: Glede na to, da takrat še nisi bil poznan, kaj ti je pomagalo pri tem, da je band potrdil nastop v Sloveniji? Res samo znanstva, ki si jih pred tem navezal na nekaterih koncertih, kot si omenil?
TOMAŽ: Zaupanje, pa tudi v 90. nas ni bilo veliko.
 
DEJAN: Kako se je vse skupaj nadaljevalo po tvojem prvem koncertu?
TOMAŽ: Glede na že takrat velike vložke sem se lotil organizirati še nekaj koncertov v soorganizaciji, kasneje pa sem začel delati samostojno.
DEJAN: Vsi ti koncerti so takrat potekali v (domači) Ljubljani?
TOMAŽ: Večinoma.
 
DEJAN: Kako si takrat izbiral sodelavce, s katerimi si deloval? Pri tako velikih produkcijah zagotovo ni enostavno najti pravih ljudi?
TOMAŽ: Že v 90. je bilo že kar nekaj fantov, ki so sodelovali pri tehničnem delu koncertov. Nekateri so v tem poslu še danes, veliko pa jih je delalo priložnostno.
 
DEJAN: Pred najinim intervjujem si mi že povedal, da si organizacijo koncertov opravljal povsem profesionalno, se pravi si delal samo to in si s tem tudi služil kruh. Kdaj je nastopil trenutek, ko si si upal storiti ta korak?
TOMAŽ: Po velikem uspehu koncerta Kelly Family. Bilo je avgusta 1997. Potem je steklo zaupanje in sodelovanje s tujimi agenti, ki so mi ponujali veliko znanih in tudi manj znanih, a pri nas priljubljenih glasbenih imen.
DEJAN: So oziroma so bili Kelly Family res ena velika vesela družina? Kako so delovali v zaodrju?
TOMAŽ: Sproščeno, kot vem, pa so se kasneje razšli. Nekaj članov je ostalo povezanih in se še danes družijo.
 
DEJAN: Si poleg Ljubljane deloval še kje drugje po Sloveniji? Kateri koncerti so bili organizirani pod tvojo taktirko?
TOMAŽ: Kranj, Maribor, tudi Zagreb, Beograd, Sarajevo, Skopje.
DEJAN: Zajeten seznam krajev. Kako pa si se odločal, kateri band pripeljati v katero mesto?
TOMAŽ: Povpraševanje, več koncertov, nižji stroški.
DEJAN: So bandi pod tvojo organizacijo nastopili tudi v več krajih v okviru iste turneje?
TOMAŽ: Tudi v tem primeru lahko navedem iste razloge kot v prejšnjem odgovoru: več koncertov istega banda, nižji stroški, večji income.
 
DEJAN: Deloval si pa tudi v tujini? Prav tako pred intervjujem si mi omenil Beograd in Sarajevo. Kdaj je to bilo? Menda nisi med vojno tam delal?
TOMAŽ: Bivša Juga je bila po letu 2000.
DEJAN: Pa se je takrat še čutilo dogajanje, ki je pretreslo cel Balkan? Kako?
TOMAŽ: Predvsem hrvaški izvajalci so imeli nekaj časa pomisleke oziroma odpor proti nastopom v Srbiji.
 
DEJAN: Katere bande pa si delal tam?
TOMAŽ: Med uspešnejšimi naj omenim eno- in dvodnevne festivale, Goran Bregović v različnih sestavih, Andreas Vollenweider, Pat Metheny, tudi Josipa Lisac, katere manager sem bil v tistem obdobju.
 
DEJAN: Obstaja kakšna stvar, ki je pri organizaciji koncertov nisi maral?
TOMAŽ: Prepotentnost tour managerjev. Ni jih bilo veliko, pa vseeno so se našli dlakocepci, ki so mi dvigovali pokrovko.
DEJAN: S čim recimo?
TOMAŽ: Recimo s štetjem konzerv piva v hladilniku.
 
DEJAN: Kaj te je pri tem delu najbolj veselilo?
TOMAŽ: To je bil posel, ki je bil od koncerta do koncerta različen. Mogoče tehnično podoben (postavitev odrov, PA&L), pa vendar vedno nekaj novega. Predvsem pa sem se veselil novih poznanstev. Z nekaterimi, še živimi, imam stike še danes.
 
DEJAN: Ali si pri bandih, s katerimi si sodeloval, kar koli pogrešal?
TOMAŽ: Le redki so bili, s katerimi nisem stopil v stik. Zvezde pač.
 
DEJAN: Je imel kateri band kdaj kakšno zahtevo, ki je nikakor nisi želel izpolniti?
TOMAŽ: Seveda, Dom Perignon, ki sem ga zamenjal za domačo penino. Bili so navdušeni nad okusom. Simonu Phillipsu sem moral dobaviti cel karton.
 
DEJAN: Po kakšnem ključu si zbiral bande? Ali deluje zadeva na najvišji ravni enako kot pri manjših bandih glasbene scene in se delajo pač koncerti bandov, ki se »ponujajo« sami, ker so na turneji?
TOMAŽ: Predvsem po njihovi popularnosti in marketinškem dosegu v Sloveniji. Včasih so imeli neprodan termin, pa so prišli k nam za zelo nizek honorar.
 
DEJAN: Kateri je bil tvoj najbolj ekskluziven koncert?
TOMAŽ: Kar nekaj jih je bilo. Težko bi izpostavil imena, ker so bili vsi nekaj posebnega. Če pa že … Kelly Family bodo verjetno ostali najbolj obiskan koncertni dogodek, očarali pa so me Finci: tako Apocalyptica, Nightwish in Leningrad Cowboys. Še danes si dopisujemo.
DEJAN: Glede na to, kdaj si deloval, si delal Nightwish, ko je bila Tarja še v bandu. Si bil presenečen, ko si zvedel, da je Tarja zapustila Nightwish? Si z bandom kaj govoril o tem?
TOMAŽ: To je njihova osebna stvar, nisem spraševal. Se je pa že ob nastopu videlo, da med njimi nekaj ne štima. Menim, da je bil glavni krivec njen partner Marcelo.
DEJAN: Ko so igrali Rammstein in Apocalyptica v Ljubljani, si ti stal za tem?
TOMAŽ: V Ljubljano sem, kot sem že odgovoril, Apocalyptico pripeljal sam. Sem pa delal tudi v partnerstvu. Takrat so se iz nas norčevali z vzdevkom Trio Fantasticus. Pa vendar smo Igor, Dušan in Tomaž zelo uspešno odigrali svojo vlogo tudi pri koncertu Marka Knopflerja.
DEJAN: So bile takrat težave z dovoljenjem glede uporabe pirotehnike v Hali Tivoli?
TOMAŽ: Težav ni bilo, tudi jih ni, če podrobno pregledaš, prebereš vsebino tehničnih zahtev. Pri Rammsteinih je bila težava clearance (višina) prostora. Po koncertu je ostal črn madež.
 
DEJAN: Kdaj oziroma zakaj si prenehal z organiziranjem koncertov?
TOMAŽ: Preprosto takrat, ko so agencije in managementi poleg finančne garancije uveljavili tudi procente od neto prihodka. Ni bilo več računice.
DEJAN: Ti je žal, da si prenehal?
TOMAŽ: Nikakor, sploh pa, če pomislim na trenutno situacijo, ki ni trenutna, že kar trajna.
 
DEJAN: Ti je v vseh teh letih, ko si organiziral koncerte, morda kateri »ušel«? Še obstaja kakšen na tvojem seznamu želja, ki bi ga želel osebno spoznati?
TOMAŽ: Rollingi so želeli nastopiti v Sloveniji. Žal pa nimamo prizorišča, kjer bi to lahko tehnično izpeljali. Enako kot U2 pa želijo 98 % od neto prihodka. Skratka, komur koli brez zveze razmišljati o tem.
 
DEJAN: Kaj bi priporočal mladim bandom, ki se pripravljajo na svoj prvi nastop, oziroma takšnim, ki so komaj pred kratkim prvič stopili na oder?
TOMAŽ: Eno samo: Ne igrajte zastonj.
 
DEJAN: Se meni samo zdi, ali je danes manj velikih bandov kot včasih? Oziroma je danes težje postati velik in zakaj?
TOMAŽ: V 70. in 80. so se na glasbeni sceni uveljavila velika imena. Nekatera delujejo še danes. Umrljivost starejših, no tudi mladih glasbenikov, je v zadnjih dveh letih zelo narasla. Posledično je tudi velikih rock skupin vedno manj. Splet je vse postavil na glavo. Ampak s tem ni rečeno, da je težko postati velik. Odvisno je od tega, kako se pustiš prodati. Danes so popularne pesmi, ne izvajalci, pa še te samo določeno obdobje. Seveda je kar nekaj novih skupin, ki očarajo najstnice in najstnike. Ampak to je zgolj trgovina, s katero multinacionalke s pogodbo zavežejo osebke, ki prodajajo artikle, brez avtorstva. Potem pa imaš še rdečelasi dolgčas, imenovan Ed Sheeran, ki na odru nastopa sam. Kot DJ-ji, ki so zame zgolj IT-tehničarji.
 
DEJAN: Vrniva se k tvojemu delu … Če so moje informacije točne, si bil nekoč urednik? Si morda še vedno? Za kateri medij?
TOMAŽ: Nekoč ne, danes pa, na Valu 202.
 
DEJAN: Koliko stika imaš torej danes z glasbo?
TOMAŽ: Še več kot prej. Vsak dan nekaj novega, nekaj radiofonske glasbe, nekaj takšne za večerno oddajo, veliko pa takšne, ki ne sodi nikamor.
 
DEJAN: V svoji profesionalni karieri si zagotovo napisal marsikatero recenzijo in reportažo ter izpeljal številne intervjuje. Kaj je po tvojem ključno pri pisanju tovrstnih besedil?
TOMAŽ: Tvoje lastno mnenje, ne pa samo prepis že objavljenega. Pomembno je, kako ti čutiš muziko, ki jo poslušaš. Ne glede na to, ali je dobra ali slaba, tvoja kritika mora biti argumentirana in poštena.
DEJAN: Ti od recenzije torej pričakuješ, da boš v njej zasledil en del avtorjeve osebnosti? In ta ti potem kasneje pomaga pri boljšem razumevanju oziroma poistovetenju z njegovim mnenjem?
TOMAŽ: Recenzent lahko vpiše mnenje drugih, vendar mora ta vir tudi zapisati. Z njim pa ni nujno, da se strinja. Tako kot vsak posameznik. Ko posluša izdelek, lahko presodi, ali je imel recenzent prav ali ne. Ni nujno, da se z njim strinja. Kot se spomnim, so bile včasih recenzije nasprotne tistemu, kar so slišala ušesa. Če je bila plošča slabo ocenjena, sem jo vseeno poslušal in bil presenečen nad oceno. Vsekakor pa nikoli in nikdar lestvica prodajanih albumov ne sme biti merilo za nakup. Danes je drugače. Recenzije niso več merilo, saj lahko album poslušaš na spletu. Če ti je OK, ga potem tudi kupiš.
 
DEJAN: Nedavno sem se razpisal o tem, da potrebuje scena v prvi vrsti podporo neposredne okolice. Kaj meniš, imamo Slovenci mačehovski odnos do svojih glasbenikov ali jih znamo dovolj ceniti?
TOMAŽ: To se je videlo že pred pandemijo po tem, kakšne koncerte množice obiskujejo. Ob poplavi privatnih radijskih postaj, tudi vsebin s spletišča, se je tudi kulturni nivo posameznikov močno znižal. Svoje pa prispevalo tudi znižanje financiranja pravih kulturnih vsebin na splošno.
DEJAN: V kolikšni meri pa naj bi pomagala država na eni in trg oziroma poslušalstvo na drugi strani? Oziroma na katerih področjih pričakuješ, da pomaga država s sofinanciranjem?
TOMAŽ: Menim, da obiskovalci ne bi smeli na koncerte pod danimi pogoji, sploh pa ne z maskami. Podpora bi morala ostati vsaj v višini sredstev pred pandemijo, ne pa da so se ta zmanjšala.

SORODNE VSEBINE:
6. 9. 2011Nightwish / Novice
28. 9. 2005Wacken Open Air 2005 / Reportaže
26. 7. 2005Nightwish in Apocalyptica / Novice
5. 3. 2004Nightwish / Novice
ZADNJE OBJAVE
KONCERTI & FESTIVALI
27. 6. 2022
Mastodon
Arena, Dunaj, Avstrija
28. 6. 2022
Alice Cooper, Michael Monroe
Stadthalle, Dunaj, Avstrija
28. 6. 2022
Mastodon, Kvelertak, Baroness
Tvornica kulture, Zagreb, Hrvaška
30. 6. 2022
UK Tech-Fest 2022
Newark, Združeno kraljestvo
1. 7. 2022
Metaljot Raspaljot Open Air Festival 2022
Graščinsko dvorišče, Laško
2. 7. 2022
Whitesnake, Steel Panther
ŠRC Šalata, Zagreb, Hrvaška