Hatriot

Hatriot je »novopečena« thrash metal skupina, ki ji poveljuje »stara sablja« metalskega sveta, Steve »Zetro« Souza. Ne počiva na lovorikah slave Exodus in Legacy/Testament, temveč glasilke zdaj brusi v prej omenjeni skupini, svoj (notranji) glas pa je prispeval tudi za ta intervju.

DARIJAN: Pozdravljen Steve! Kakšno je kaj življenje v Ameriki, v osrčju Bay Area metalne fronte?
STEVE: Zdravo. Hvala za priložnost, da lahko opravim ta intervju. Življenje v svetu Bay Area thrash metala je dobro v teh dneh. Veliko je »old-school« skupin z novimi albumi in scena je zelo živa. Zelo sem zaposlen s promoviranjem Hatriot, ki je moja glavna skupina. Čudovito je biti nazaj, popolnoma osredotočen na thrash metal svet.

DARIJAN: Osem let je že minilo, odkar si prvič obiskal Slovenijo. Z Exodus ste nastopili v ljubljanski Gala Hali (1. junija 2004). Veliko si prispeval k temu, da je večer ostal v spominu mnogim, ki so bili navzoči. Se spominjaš česa določenega s tega večera, koncerta?
STEVE: Da, popolnoma se spominjam tega koncerta. Oboževalci v Sloveniji so vedno odlični in spominjam se, da je bila to zelo energična množica. Pripravljen sem vas ponovno obiskati s Hatriot, ko izide album.

DARIJAN: Skupini Exodus in Legacy sta glavna »stebra tvojega glasbenega življenja«, dve zelo pomembni sestavini v tvoji glasbeni karieri. Te moti, da te vedno sprašujemo (ali primerjamo) o njiju?
STEVE: Sploh ne. Sem zelo ponosen na čas, ki sem ga preživel v obeh skupinah. Oboji so postali zelo uspešni in sem zelo vesel zanje. Moje delo, predvsem z Exodus, me je postavilo na zemljevid metalskega sveta in pogosto me smatrajo za enega od thrash pionirjev, začetnikov, kar je zelo laskajoče. A nisem nekdo, ki bi počival na lovorikah in zato imam sedaj Hatriot. Še vedno imam v svetu metala veliko za povedati!

DARIJAN: Številni oboževalci Exodus (vključno z mano) so hoteli, da se vrneš nazaj k njim, vse od leta 2005. Zdijo se precej zadovoljni s sedanjim pevcem Robom Dukesom, a… Je bila kakršnakoli priložnost ali trenutek, da bi se to zgodilo?
STEVE: Nimam kristalne krogle in nikoli ne rečem nikoli. Exodus so sedaj v polni postavi in Rob je član skupine že skoraj osem let, tako da ni več »novi« član. Pogosto me označujejo kot »glas Exodus«, a to je zaradi tega, ker sem pel na albumih, ki so bili izdani v razcvetu, na višku moči thrash metala. Vsa poglavja Exodus so enako pomembna za zgodovino skupine. Menim, da Rob odlično opravlja delo in ponosen sem, da je bil sposoben pomagati skupini nadaljevati z ustvarjanjem. Z ravnokar povedanim, kdo ve, kaj prinaša prihodnost? Nikoli ne zaprem vrat ali omejim ustvarjalnih poti. Sedaj sem v polnem zagonu s Hatriot in ekipa Exodus deluje odlično. Še vedno smo vsi zelo dobri prijatelji in nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi na nadaljnji poti.

DARIJAN: Če bi usoda tako hotela in ne bi bilo Hatriot, bi se raje pridružil (ponovno združenim) Legacy ali Exodus?
STEVE: Blizu sem si s fanti iz obeh skupin in bi bil v takšnem primeru pripravljen pomagati obojim. Bay Area thrash scena je zelo tesno spletena. Vsi podpiramo en drugega in jaz bi za te fante naredil vse. Pravzaprav sem pomagal soustvariti štiri pesmi na novem albumu Testament, Dark Roots Of Earth, s Chuckom Billyjem. Ti fantje so kot moji bratje.

DARIJAN: Navkljub temu da si leta 2005 zapustil Exodus, si skozi leta ostal glasbeno aktiven. Pred časom sem preveril kaj počne kitarist Glen Alvelais, odkar ni več pri Forbidden in opazil, da je član skupine/projekta Tenet, za katerega si ti prispeval (»le«) vokal za en studijski album, Sovereign. Kako si postal del tega projekta? Prispeval si tudi spremljevalni vokal na zadnjih izdanih albumih Forbidden in Testament, je tako?
STEVE: Vedno se ukvarjam z glasbo in pojem na veliko drugih albumih. Prispeval sem nekaj vokala za Forbidden in pel tudi na posnetku skupine Angerhead. Tenet je bil projekt, ki je bil dokončan, ko sem jaz podpisal. Jaz nisem napisal ničesar za ta album. V bistvu je gonilna sila pri Tenet Jed Simon in on je čutil, da bi moj glas ustrezal projektu. Imel sem čas in izkazalo se je resnično kul. Glede Glena, zaseden je pri več skupinah. Igra v thrash metal skupini HateFX in ima še en band, ki se imenuje LD/50 skupaj s Clarkom Brownom iz Geezer Butlerjeve skupine. Glen je odigral nekaj koncertov tudi s Hatriot. Je zaposlen človek.

DARIJAN: Si poslušal katerikoli Exodus album po Tempo Of The Damned?
STEVE: Slišal sem vse, pravzaprav. Menim, da so naravno razvijanje skupine in Gary Holt (kitarist) ostaja zelo zvest njegovi viziji. Ponosen sem na fante.

DARIJAN: Kaj meniš o vokalu Roba Dukesa in njegovih nastopih v živo?
STEVE: Rob je opravil odlično delo z ohranitvijo popolnosti skupine. Zapolniti je moral velike čevlje, ne samo za menoj ampak tudi za Baloffovim obdobjem. Menim, da je trajalo nekaj albumov, da je resnično našel svoj zvok, glas, toda sedaj opravlja delo fantastično in Exodus ga z njim pokajo.

DARIJAN: V tvoji družini je kar nekaj glasbenikov, pravi »Souza metalski klan«. Vokalist Paul Souza iz skupine Meliah Rage ni nič v sorodu s tabo, kajne?
STEVE: Imam brata, ki igra bas, moj sin Nicholas igra bobne in moj sin Cody igra bas v Hatriot. To pravzaprav povzame glasbenike. Paul Souza ni v sorodu z mano.

DARIJAN: Ti in tvoj brat ter Chuck Billy in njegova dva brata ste ustanovili »skupino bratovščine« s še nekaj drugimi Bay Area metalskimi bojevniki, imenovano Dublin Death Patrol. Na studijskem albumu lahko prvič slišimo na istih pesmih prepevati tebe in Chucka, torej dva nevsakdanja vokala thrash metala. Prepeval si sicer na Testament albumu First Strike Still Deadly, a je vsak odpel pesmi sam. Ali je priročno imeti toliko sorodnikov, ki igrajo glasbeni instrument?
STEVE: Dublin Death Patrol je pravzaprav le zabavni stranski projekt za vse vpletene. Gre bolj za hard rock zadevo kot thrash metal, a deliti si mesto frontmana na odru s Chuckom Billyjem je zelo prijetna izkušnja. On je ikona v metalu in to upravičeno! Vsi člani skupine so dobesedno odraščali skupaj. Menim, da je kul imeti precej prijateljev in sorodnikov, ki igrajo instrumente, ko gre za pisanje glasbe. Veliko idej zraste. To poletje bo izšel novi album, naslovljen Death Sentence. Izšel bo pri založbi Mascot Records, ki je poskrbela že za prvi album. Turneje ne bomo imeli, ker je Chuck prezaposlen s Testament, jaz pa s Hatriot.

DARIJAN: Imaš zelo specifičen, unikaten način petja (kot Bobby Blitz Ellsworth iz Overkill) …
STEVE: Ne razumem popolnoma primerjave z Blitzem, vendar jo vzamem kot poklon. On je prav tako fant iz starih časov, ki je še vedno pri stvari. Vsakdo, ki lahko »ostane« skoraj trideset let, očitno dela nekaj prav. Mogoče se na poti zgodi tudi Overkill / Hatriot turneja. To bi bilo ubijalsko!

DARIJAN: Naj nadaljujem z mojim vprašanjem. Kako si se odločil, da postaneš pevec? Kaj te je »sprožilo« v petje?
STEVE: Leta 1979 sem videl v živo AC/DC na festivalu, imenovanem Day On The Green. To je bilo dovolj. Od te točke naprej sem hotel biti Bon Scott! Ne samo njegov glas, ampak njegov manirizem in odrska prezenca so bili najboljši! Bon še dandanes velja za enega najboljših!

DARIJAN: Si sam poskušal igrati oziroma igraš kakšen instrument?
STEVE: Znam odigrati kakšne enostavne kitarske dele. Znam nekaj osnovnih stvari na basu in bobnih – dovolj, da lahko izpeljem svoje ideje. Znam »jammati«. V roke lahko primem instrument in povem fantom: »poskusite nekaj podobnega temu« in dobijo idejo. V glavnem se osredotočam na svoj glas in ohranjanje svojih ust v vokalni formi. Vedno sem se obdal z visokorazrednimi kitaristi in zaradi tega se lahko osredotočam na petje. Fantom prepustim ostalo. Vedno sem imel smisel najti vodilne glasbenike. Fantje v Hatriot niso nobena izjema.

DARIJAN: Katero pesem, upoštevajoč vse skupine katerih član si bil in v obsegu tvoje celotne glasbene kariere, najraje izvajaš v živo? Katera je tvoja najljubša, vokalno in besedilno? In katera je vokalno najbolj zahtevna?
STEVE: Moja najljubša bi verjetno bila katerakoli z albuma Fabulous Disaster. To je bil čudovit čas v mojem življenju in je obdobje, ki je pomagalo določiti kdo sem v (glasbenem) poslu, zato bi rekel, da je ta moja najljubša. V bistvu sem resnično užival prepevati tudi material z Bonded By Blood, v zgodnjem obdobju. Te pesmi so bile zelo zabavne za igranje v živo. Jaz sem bil tisti, ki je spraševal Garyja Holta za več materiala v repertoarju iz Baloffovega obdobja. Občasno zna biti vse zahtevno odpeti, toda rekel bi, da je nov material Hatriot najbolj ekstremen, kar sem jih naredil. S to skupino resnično premikamo meje.

DARIJAN: Iz tvojih besedil se zdi, da imaš zelo ostro mnenje predvsem pri dveh temah: družbena in politična problematika. Ali rad izražaš mnenje o politiki tudi izven besedil?
STEVE: Raje imam, da moja besedila povejo svoje, ko gre za politiko. Imam svoje mnenje, a prav tako ga imajo tudi vsi ostali. Moja besedila so vedno bila ironična, ko gre za sporočilnost in to drži tudi zdaj s Hatriot. Pišem o veliko »temnih« stvareh, ne le o družbenih in političnih.

DARIJAN: Z malce ironije, naj ti postavim eno vprašanje o politiki … kaj meniš o predsedniku Združenih držav Amerike, Baracku Obami? Je prinesel kaj barve v sistem ali ne?
STEVE: Mislim, da poskuša. Ogromno je ljudi, ki vplivajo na dogajanje v vladi, zato predsednika za vse ne krivim. Sem za vsakogar, ki poskuša narediti našo državo boljšo, ne glede na to kateri politični stranki pripada.

DARIJAN: Kaj bi rekel nekomu, ki je mlajši in ni seznanjen s tvojimi besedili in mnenjem, nekomu ki šele vstopa v svet metal glasbe?
STEVE: Rekel bi »odprite ušesa in poslušajte z odprtimi mislimi«.

DARIJAN: Kaj na tem svetu potrebujemo in česa ne?
STEVE: Potrebujemo manj pop glasbe in več metala!

DARIJAN: Nimaš le unikatnega vokala, si tudi zelo spreten pisec besedil. Menim, da je predvsem igra besed tvoja specialiteta in mogoče celo tvoj zaščitni znak. Sedaj si v Hatriot, je to ime vzeto iz besedila Exodus pesmi Scar Spangled Banner? Kaj natanko pomeni in kaj predstavlja?
STEVE: Najlepša hvala. Moja besedila z Exodus so imela v sebi nekakšen sprevržen humor. Kot sem že rekel, vedno so bila ironična. Mislim, da sem to ujel tudi s Hatriot. Skupino sem poimenoval po besedilu Scar Spangled Banner, toda ni nujno, da ima enak pomen. Zame osebno je Hatriot nekdo, ki ljubi svojo državo, a se ne nujno strinja s hinavščino, ki se dogaja v vladi. Rad imam Ameriko, a se ne strinjam z veliko stvarmi, ki jih počnejo politiki.

DARIJAN: Kot si napisal v besedilu pesmi Forward March, »Never, no never, move in reverse« («Nikoli, ne nikoli, se ne pomikaj nazaj«, op. av.), se pomikaš in korakaš naprej z novo stvaritvijo Hatriot.
STEVE: Kot sem že mnogokrat povedal v intervjujih, verjamem, da je Hatriot naravni naslednji korak od tega kar sem delal na albumu Tempo Of The Damned. To je bil zame grenko-sladek čas, vidim, kako sem bil mentalno na povsem drugem mestu in na koncu koncev zaradi tega zapustil skupino. To poglavje je zaključeno in sedaj sem nazaj na poti s Hatriot. Moje misli so popolnoma osredotočene na to skupino, zato je to zagotovo primer pomikanja naprej.

DARIJAN: Prosim, povej nam kaj lahko pričakujemo od Hatriot v prihodnosti?
STEVE: Pravkar smo podpisali pogodbo z nemško založbo Massacre Records, 15. avgusta pa začnemo snemati prvenec s ciljem, da bi ga izdali v začetku leta 2013. Naslovljen bo Heroes Of Origin in bo popolni thrash metal napad! Ko izide, se bomo podali v turnejski cikel in ko se vrnemo s turneje gremo takoj nazaj v studio posnet nov album. Ko sem bil v Exodus smo rotirali: album, turneja, snemanje novega albuma, nazaj na turnejo in tako naprej. To načrtujem s Hatriot. Vedno pišemo in gradiva ne primanjkuje, zato v bližnji prihodnosti pričakujte nekaj albumov in ogromno koncertiranja.

DARIJAN: Kdo je trenutno še v skupini poleg tebe?
STEVE: Neverjetni Kosta Varvatakis na solo kitari. On je primarni pisec vse glasbe v skupini. Miguel Esparza je drugi kitarist in je zelo sposoben kitarist. Moj najstarejši sin, Cody Souza, igra bas kitaro. Imeli smo avdicije za bobnarja in smo najeli mojega drugega sina, Nicholasa Souzo, da zapolni mesto.

DARIJAN: Ali lahko pričakujemo veliko turnejo?
STEVE: S Hatriot se bomo zagotovo odpravili na teren. To je ključna stvar, ki sem jo poudaril založbam, ki so dale ponudbo in zato smo izbrali Massacre Records. Nisem zainteresiran izkoriščati svojega imena z nečim in imeti založbo, ki bi izkoriščala bazo oboževalcev Exodus. Moj pristop od začetka s Hatriot je bil da ne podpišemo, če nam založba ne zagotovi odhoda na teren. Verjamem, da bodo vsi oboževalci metala sprejeli Hatriot, enkrat ko se dokažemo kot »živa skupina«.

DARIJAN: Na letošnji turneji Exodus po Evropi je Rick Hunolt, še en ključni bivši član Exodus, nadomestil kitarista Garyja Holta (igrali so tudi v Sloveniji). Mogoče lahko pričakujemo bojni paket Hatriot in Exodus skupaj na (naslednji) turneji?
STEVE: To bi zelo rad. Dobro se razumem z Exodus fanti in nič ni vroče krvi iz preteklosti. Vsi smo zelo tesno spleteni in smo veseli, da še vedno počnemo to na stopnji, na kateri smo. Ni tekmovalnosti. Vse Bay Area skupine so pravzaprav takšne. Menim, da bi bila to odlična turneja, Exodus in Hatriot skupaj. Rad bi bil v turnejskem paketu s katerokoli skupino iz mojega obdobja. Veliko teh je ravno tukaj v Kaliforniji, zato je precej dobra možnost, da Hatriot kdo od njih vpraša za kakšno skupno turnejo. Bil bi počaščen (p)odpreti turnejo za Exodus.

DARIJAN: Slišal sem pesmi z demo posnetkov in skupina resnično zveni odlično uigrana!
STEVE: Cenim to! Skupina je sedaj skupaj že nekaj let in resnično začenjamo prihajati na svoje s pisanjem in izvajanjem. Demo je dobil resnično dober odziv, a je le začetek. Vedno delamo na novem materialu in do takrat ko bo album izdan verjamem, da bodo vse oči usmerjene k Hatriot. Pripravljeni smo na naslednjo stopnjo.

DARIJAN: Kako je igrati z mlajšimi?
STEVE: Resnično super, ker je vsaka vaja lekcija. Pravim jim, kaj naj pričakujejo, z vsem od turnej, do intervjujev, do sklenitve pogodb s sponzorji glasbene opreme. Name gledajo kot na metalskega učitelja. Super stvar pri tem, da je skupina tako zelo mlajša je, da imajo izreden ogenj in navdušenje. So resnično lačni in pripravljeni delati. Moje korenine so v tradicionalnemu thrashu, toda ostali fantje imajo nekaj novejših vplivov, ki se prav tako splazijo noter. Tu je nekaj death in black metal delov, ki se zlijejo v zvok, blast beati in podobno. Je najboljše iz obeh svetov in mislim, da veliko skupin še ni ujelo tega, toda mi zagotovo smo.

DARIJAN: Ali misliš, da lahko današnja mladina ohrani metal glasbo živo v naslednjih tridesetih letih, kot si jo ti in tvoji kolegi?
STEVE: Ne vidim razloga, zakaj ne. Glasba se nenehno razvija in metal ni nobena izjema. Ne vem, koliko bolj »ekstremna« lahko postane glasba, toda bomo videli. Ko je bil »izumljen« thrash nihče od nas ni vedel, da smo ustvarjali nov zvok, ki je vplival na generacije ljudi, delali smo le kar je prišlo naravno. Zato nikoli ne veš, kaj bo prinesla prihodnost, toda vem, da ima nova generacija prihajajočih otrok v glasbi neverjetne tehnične spretnosti. Povečujejo vložek.

DARIJAN: V kolikšnem času ste dokončali demo?
STEVE: Zaključili smo v približno enemu mesecu in pol. Bili smo dokaj hitri, toda vzeli smo si tudi čas. Pesmi so bile že aranžirane in dobro smo se jih navadili na vajah, zato je bil proces hiter. To smo pravzaprav posneli v studiu Testament.

DARIJAN: Kako dolgo je približno trajalo za eno Hatriot pesem, da je bila zaključena do takšne uigrane stopnje, torej bila napisana, da ste jo zvadili in posneli?
STEVE: Ponavadi gre precej hitro. Kosta pride z dokončanimi idejami in aranžmaji za pesmi. Ta fant ima naravni občutek za thrash in redkokdaj moram reči: »Tega ne maram« ali »odstrani ta riff«. Pride s celotnim aranžmajem in uči preostale člane. Jaz prinesem na vaje snemalnik in ga potem odnesem domov, da napišem besedilo. Besede pridejo zelo hitro. Ne morem resnično določiti koliko časa vzame, da naredimo pesem, ker so vse različne, toda ponavadi je to zelo hiter postopek. Če je to pesem, ki jo želimo spraviti skupaj pred našim naslednjim nastopom ali podobno, potem se osredotočimo in pospešimo. A tudi takrat obdržimo višjo stopnjo kvalitete. Ne mečemo skupaj dreka. Jaz se zagotovo trdno osredotočam na besedila. Včasih jih lahko napišem v eni uri, včasih pa vzame cel dan.

DARIJAN: Tistim, ki jim je všeč (Tempo Of The Damned) Exodus obdobje s teboj, bo všeč tudi Hatriot Demo in pesmi, ki še bodo napisane. Se strinjaš?
STEVE: Strinjam se. Mislim, da je Hatriot material težji. Mislim, da je celo bolj jezen. Je naravni »naslednji korak« od kjer sem nehal z Exodus. Oboževalcem lahko zagotovim, da ne bodo razočarani nad tem kar bodo slišali. Nikoli nisem zašel iz thrash metala. Vsi elementi, ki ste jih navajeni slišati od mene, so tukaj. Hatriot le stopi korak dlje.

DARIJAN: Besedila Hatriot (ponovno) »obračunavajo« z vsem. Enakovredna so poznejšim (bolj odraslim) besedilom Testament in Exodus.
STEVE: Saj veš, glede na to kakšen je svet danes, ni nobenega pomanjkanja stvari, o katerih pisati. Mislim, da vsi mi starejši na sceni to počnemo tako dolgo in postajamo boljši v naši obrti, zato bodo besedila močnejša na zadnjih, kasnejših albumih. Ko poslušaš zgodnji material lahko tam slišiš mladostnost. Slišiš njegovo razburjenost in nedolžnost. Sedaj smo vsi dozoreli pesniki.

DARIJAN: Demo vsebuje štiri pesmi. Koliko pesmi imate skupno?
STEVE: Imamo dovolj za cel album in vedno pišemo. Kosta izvija riffe in jaz nimam težav pri pisanju besed(il), torej smo resnično našli naš zamah v pisanju. Ne načrtujem zaustavitve kroga. Ko je prvi album dokončan, nameravam imeti že pripravljene pesmi za drugi album.

DARIJAN: Nam lahko poveš naslove pesmi, ki jih ni na demu?
STEVE: Nočem razkriti vsega, ker mora biti v tem malce mističnosti. Toda imam novo pesem, za katero smo posneli videospot, naslovljeno Blood Stained Wings. Poglejte videospot na YouTube. Definira, kako zveni nov material Hatriot. Res smo ponosni nanj.

DARIJAN: Meniš, da bo zasedba v prihodnosti ostala stabilna (nekaj članov se je že zamenjalo)?
STEVE: Menim, da bo. Mislim da vsaka skupina, ko nastane, mora iti skozi manjši pletveni proces, da najde ustrezno kemijo. Kemija, ki jo imamo sedaj s Hatriot je zelo močna in miselnost vseh članov ostaja močna. Lačni so tega. Jedo in dihajo metal kot jaz. Mislim, da je to zasedba, ki nas bo postavila na zemljevid.

DARIJAN: Ali si zadovoljen z recenzijami in mnenji o demu?
STEVE: Zelo sem zadovoljen. Stvar je v tem, da sem dal najprej poslušati vsem mojim kolegom tukaj v Bay Area kaj počnemo, preden sem to pokazal svetu. Fantje iz Testament in Machine Head so vsi slišali. Vsi so rekli: »Zet, moraš pognati to skupino«. Reakcija medijev je bila tudi neverjetna. Skoraj vsak dan sem imel intervjuje v zadnjih dveh mesecih. Ta stvar resnično dobiva zagon.

DARIJAN: Koliko koncertov ste imeli s Hatriot do sedaj? Kakšni so odzivi?
STEVE: Imeli smo peščico koncertov. Ni mi do kvantitete, vse je v kvaliteti. Odprli smo za Testament na koncertu nekaj mesecev nazaj. Bili smo predskupina Forbidden. Če je koncert visokega profila, potem smo pripravljeni priti igrati. Nisem zainteresiran sprejeti vsakega majhnega koncerta, ki je ponujen. Vse je v kvaliteti. Odzivi so bili imenitni na vseh koncertih. Oboževalci vedo, kaj lahko pričakujejo od mene in vsi se zdijo vznemirjeni videti Hatriot v živo. Vsi lokalni oboževalci imajo za podpreti novo skupino.

DARIJAN: Ali misliš, da lahko Hatriot kdaj postane tako »velika« skupina kot Metallica, Megadeth in podobne?
STEVE: Mislim, da Hatriot zagotovo ima talent in sposobnost narediti velike stvari. Nisem prepričan, da bo kadarkoli kakšna skupina tako velika kot Metallica. Industrija ne obstaja več tako kot je nekoč. Ni nobene platforme, da bi potisnili skupino tako močno, kot so te skupine bile potisnjene v starih časih. Glede na pravkar povedano, Hatriot smo odločeni ustvariti ime v metalu in storili bomo vse kar moremo, da se bo našo glasbo slišalo. Enkrat ko bo album izdan, bomo intenzivno koncertirali in se resno izpostavili tam zunaj.

DARIJAN: Si stoodstotno zadovoljen z vsem, kar si napravil v metal glasbi, ali je karkoli, kar bi želel spremeniti (besedila, vokalna izvedba, odrski nastop)?
STEVE: Ničesar ne bi spremenil. Naredil sem napake, a to je del učenja. Biti glasbenik je precej drugače kot izbrati kariero na primer zdravnika ali kaj takega. Za to ni nobene šole. Se samo potopiš noter in valjaš z udarci. Nimaš nobene vednosti, kam te bo peljalo. Se le nekako odstira, razvija. Sem zelo zadovoljen s svojo kariero in smerjo, v katero so se stvari obrnile zame. Ko sem bil še otrok in sanjaril, da bi bil pevec, sem si vedno predstavljal kako bi bilo ustvarjati albume in imeti turneje po svetu. Sedaj sem to naredil v velikem obsegu in še vedno to počnem s Hatriot, skoraj trideset let pozneje. Celo opravljanje intervjujev kot je ta je zame delež sanj, ki jih živim. Kakorkoli, ničesar od tega ne jemljem kot samoumevno. Da sem dosegel položaj, status, ki ga imam v metalu, je zame pravi dosežek in sem zelo zadovoljen s svojo kariero in smerjo, v katero so se stvari obrnile v mojem življenju.

DARIJAN: Nisi bil le priča oblikovanju, nastajanju metal glasbe od njenih začetkov, celo sam si jo pomagal soustvarjati. Kaj meniš o ponovno obujenem valu thrash metala (od leta 1999 dalje) in ali ti je všeč pozicija metala v dandanašnjih časih?
STEVE: To vprašanje dobivam pogosto. Resnično mislim, da je začetni prvi val thrash metala prišel in odšel tako hitro in sedaj so vse tiste starejše skupine nazaj zato, ker imajo še vedno nekaj za povedati. Sedaj je tudi veliko novih skupin, katerih člani so bili najstniki, ko je thrash prvič prišel na sceno in so seveda pod vplivi starih zvokov. Mislim, da je resnično kul. Saj veš, devetdeseta so bila grozna za metal. Vsi mi, ki smo bili veliki v osemdesetih smo bili resnično izgubljeni, kaj za vraga naj storimo na tej točki. Mislim, da se je sedaj krog sklenil in metal je zdaj večji kot kadarkoli.

DARIJAN: Metal Command (Metal ukaz). Če bi lahko dal odločilni ukaz, kaj bi spremenil v (metalskem) glasbenem poslu?
STEVE: Heavy metal bi naredil enako dostopen kot vsako drugo zvrst glasbe. Predvajal bi ga na športnih dogodkih in med polčasom Super Bowla (letno tekmovanje za prvaka v ameriškem nogometu, op.av.). Metal bi dodal na program gledanih televizij. Trenutno je v Ameriki le ena oddaja za metal, to je That Metal Show od Eddieja Trunka, ki je v redu, toda potrebujemo precej več oddaj. MTV niti ni več glasbeni kanal. Zdaj je resničnostna televizija. Dal bi ukaz, da se naredijo vse te spremembe.

DARIJAN: V tvoji glasbeni karieri si se »srečal« z mnogimi velikimi založbami (vsaj tremi: Combat in Capitol Records ter Nuclear Blast). Katera založba je ravnala najbolje s tabo?
STEVE: Capitol je naredila največ za nas, zato ker so imeli v poslu največ vzvoda. Bili so zmožni nastaviti veliko večjih stvari. Po zaslugi Capitol Records smo bili leta 1992 v sitcom televizijski seriji, naslovljeni Grace Of God. Kar se tiče najboljšega ravnanja z nami bi rekel, da najbrž Music For Nations v Evropi in Combat v Ameriki. Obe sta za nas delali zelo trdo.

DARIJAN: Kateri del sveta, katera država je imela po tvojih izkušnjah najbolj intenivno metal občinstvo,ki je pelo pesmi, mahalo z lasmi in ostalo? Katerega leta je bilo?
STEVE: Intenzivne množice so povsod po svetu in nimam najljubšega prostora za igranje. Rad imam vse metal oboževalce in cenim vsakega od njih. Lahko ti povem, da so bile množice tukaj v Bay Area zelo intenzivne, ko sem se prvič pridružil skupini (Exodus, op.av.). Bili so zapriseženi oboževalci, ki jih je bilo težko pridobiti. Jaz sem bil v njihovih mislih za dolgo časa »novi pevec«. Celotna turneja Pleasures Of The Flesh je bila v tem duhu. Takratne množice so bile izprijene. Thrash metal je bil še vedno precej nov in svež. Bil je zanimiv čas. Spomnim se koncerta v Atenah v Grčiji in na koncu je bila na tleh tona las, ki so bili izpuljeni iz glav norečih udeležencev. Lahko bi jih zbral na kup in bila bi velikosti bale sena. Bilo je noro!

DARIJAN: V metalskih krogih si sicer dobro poznan. Imaš, poznaš kakšno anekdoto o sebi?
STEVE: Moje življenje in moje zgodbe so v glavnem znane. Ničesar ne skrivam. Oboževalci vedo pretežno vse o meni. Ni nobenih skrivnosti ali neslišanih zgodb.

DARIJAN: Kdo ali kaj je po tvojem mnenju glavni sovražnik metal glasbe?
STEVE: Rekel bi, da so velika založbena podjetja v starih časih naredila precej škode za metal, s tem ko so ga razvodenila. Enkrat ko je metal postal velik, so založbe hitele podpisovati vsakogar z velikimi lasmi in kitaro Flying V! Prezasičilo je trg do točke, ko je ubilo popularnost metala. Glasbena industrija je od takrat postala dosti manjša in skupine imajo precej več nadzora, tako da ni več tolikšen sovražnik, toda še vedno je to stvar, ki pride na misel.

DARIJAN: Bil si frontman v mnogo skupinah. Bi dal kakšen nasvet mladim frontmanom? Na katere pevce si se oziral ti, kdo je vplival nate?
STEVE: Moj nasvet bi bil, da sledite svoji odločnosti in trdo delajte da pridete tja, kjer želite biti. Ne pustite ostalim, da vam govorijo kaj lahko in česa v glasbi ne morete narediti. Bon Scott iz AC/DC je naredil name največji vtis. On je bil celoten paket in prava stvar.

DARIJAN: Band je »glasbeno bitje«, zato so lahko vse funkcije člana skupine enako zabavne, a kateri del je tebi najljubši? Vaje, pisanje pesmi, snemanje albumov, koncertiranje?
STEVE: Pravzaprav imam vse enako rad. Vsi so del stroja, ki zadevo poganja, da deluje. Zelo sem hvaležen, da se lahko po vseh teh letih ukvarjam z glasbo v tako veliki meri, zato nič od tega ne jemljem kot povsem samoumevno. Tudi intervjuji so mi v veselje. Ko sem bil otrok sem sanjal o ustvarjanju albumov, biti intervjuvan in vse se mi je uresničilo, zato uživam v vsem tem. Če bi moral izbrati le eno, bi rekel igranje v živo, ker ne moreš preseči navala adrenalina.

DARIJAN: Če bi posneli film o tvojem življenju, katerega igralca bi želel, da te upodobi?
STEVE: Uf, ta ja pa težka. Rekel bi Robert De Niro. To je prvič, da me je nekdo vprašal to!

DARIJAN: Katero pesem, iz katerekoli glasbene zvrsti, bi ti izbral za ameriško himno? Katera pesem misliš, da predstavlja stoodstotno metal himno?
STEVE: Ne morem izbrati le ene, a bi verjetno bilo nekaj s Powerage od AC/DC. To je jebeno močan album!

DARIJAN: Če bi lahko bil član katerekoli skupine, v kateri nisi bil, iz preteklosti ali sedanjosti, še vedno delujoča ali razpuščena, katera bi bila? Bi želel prav tako biti pevec v tej skupini?
STEVE: Bil bi frontman AC/DC. Pravzaprav, slišal sem govorice, da se bo Brian Johnson kmalu upokojil. Pokličite me fantje in dajmo zarockati!

DARIJAN: Katera žival bi bil v živalskem kraljestvu? Katera žival misliš, da te najbolje predstavlja (značilnosti, spretnosti)?
STEVE: Bil bi kralj džungle, ali pa bi bil kakšna vrsta povodnega konja. Pomisli(te), nihče se ne zajebava s slonom!

DARIJAN: Tudi tvoje roke postajajo »nagužvane« s tetovažami. Še posebej frontmani izkazujejo dandanes veliko vtetovirane umetnosti (James Hetfield, Chuck Billy, Rob Dukes, Max Cavalera, Tom Araya, Rob Halford itd.). Je vsaka naslednja tetovaža kot neke vrste zasvojenost? Imaš tudi tetovažo Oakland Raidersov?
STEVE: Že vse življenje nabiram tetovaže in da, so zasvojljive. Seveda imam Raiders tetovažo. Vsi bi morali imeti eno!

DARIJAN: Force Of Habit. Kaj je tvoja najmočnejša moč navade?
STEVE: Ves čas ustvarjati najbolj pamet razškropljujoči heavy metal.

DARIJAN: Kaj misliš o konceptualnih koncertih »The Big 4«?
STEVE: Mislim, da je resnično v redu koncept in vse skupine si zaslužijo biti med velikimi štirimi. Še vedno mislim, da so Testament enako veliki kot Anthrax in bi se z lahkoto prilegali med velike štiri. Hočem reči, kakšna so merila, ki jih uporabljajo za merjenje? Je to prodaja albumov? Potem bi rekel, da imajo zagotovo največje štiri. Če je vpliv na thrash sceno, potem bi Exodus spadali zraven. Rad imam koncept velikih štirih, ker daje veliko pozornosti thrash zvrsti na splošno in to je zelo pozitivna stvar.

DARIJAN: Si bil na katerem od njih?
STEVE: Ne, nisem bil na nobenem, toda rad bi videl ta koncert. Nabor skupin je odličen.

DARIJAN: Kaj meniš o tem, da Dave Mustaine igra skupaj z Metallico po tolikih letih?
STEVE: Veš, mislim, da je odlično, da se jim je Dave pridružil za nekaj pesmi. Mislim, da je preteklo dosti časa do drugačne miselnosti vsakega in ni nič več občutka tekmovanja med skupinami. Vem, da so si v ranih dneh vse skupine, vključno z mojo, prizadevale biti naslednja Metallica ali naslednja velika stvar. Spodaj je ležal občutek tekmovalnosti. Sedaj smo vsi veseli, da smo živi in veseli, da še lahko igramo glasbo na tej stopnji. Zato mislim, da se je Dave sprijaznil z njegovim položajem v poslu in je zadovoljen s svojim nivojem uspeha, ki je velik sam po sebi. Vesel sem, da to vidim. Megadeth je družinsko ime v metalu in Mustaine je ikona.

DARIJAN: Katero skupino bi izključil iz množice (velikih štirih), tako da bi lahko Exodus zapolnili mesto?
STEVE: No, še enkrat, vse skupine si zaslužijo biti tam. Če bi bili Exodus noter, bi rekel da bi nadomestili Anthrax, a fantje v Anthrax so odlični in si zaslužijo biti tam! So ikonski sami po sebi in so prodali tono albumov. Mislim, da so Exodus zagotovo bolj vplivni in nikoli niso zašli predaleč od thrash zvoka, toda nisem tukaj da bi sodil. Rad imam velike štiri tako kot so, toda Exodus in Testament so tudi zagotovo nekje tam zgoraj. Mogoče velikih šest!

DARIJAN: Katera je največja skupina vseh časov?
STEVE: Če se to nanaša na velike štiri, potem je očitno Metallica edina izbira. Oni so kralji. Predana odločitev. Ti fantje so naredili vse pod svojimi pogoji in to je tako metalsko, kot je lahko metalsko. Rad imam fante v Metallici in neverjetno je videti, kako je ta skupina vplivala ne samo na metal, ampak na svetovno kulturo. Popolnoma neverjetno.

DARIJAN: Če bi, kot pisec besedil, lahko opisal metal glasbo samo z eno besedo, katera bi bila?
STEVE: Mogočen.

DARIJAN: Hvala ti za vse pretekle in bodoče prispevke v metalno glasbo in za ta intervju. Imaš še kakšen komentar?
STEVE: Želim samo reči hvala za intervju in se zahvaliti vsem oboževalcem za spremljanje skozi vsa poglavja moje kariere. Ne bom vas razočaral s Hatriot in od skupine lahko pričakujete najboljše. Poiščite album v januarju leta 2013 in upam da vas vse vidim na turneji!