Vsake toliko se v pretežno že postanih mlakužah metala pojavi sveža kaplja staljene kovine, ki razburka gladino in povzroči pljuskanje valov v doslej še neznane smeri. Ævangelist so ena od tovrstnih entitet, ki pa namesto preobračanja temeljev žanra na glavo, se v le-te raje trdno zasidrajo, vendar na njih nato zgradijo še ne slišano zvočno abominacijo. Omen Ex Simulacra je že druga dolgometražna izdaja za peklensko dvojico iz Amerike, ki se je poleg tega projekta udejanjala tudi v black metalskem Benighted in Sodom. Ta izdaja dokazuje, da prvenec De Masticatione Mortuorum In Tumulis ni bil le enkraten eksperiment v vzbujanju fobij med poslušalstvom, temveč želita te fobije in grozote negovati, dokler razum ne spakira kufrov in naše možgane prepusti novim stanovalcem, ki slišijo na ime paranoja, shizofrenija in živčni zlom.
Psihotično glasbeno terapijo na ploščku bi lahko v grobem sicer uvrstili med podzemno zveneči death metal z zglednejšimi predstavniki v skupinah Teitanblood, Grave Miasma, Portal ali Muknal. Vendar Ævangelist strupeno recepturo tega stila prelije oziroma bolje rečeno utopi v sluzasti in smrdljivi brozgi radioaktivne atmosfere. Glasba je otipljivo večplastna, tako produkcijsko kot kompozicijsko. Na gladini plava debela smetanasta zdriz nerazlužljivih šumov, krikov, trušča in zavijanja, ki jo v nepredirno mreno povezujejo zvoki klaviatur. Ti spletajo mrežo morbidnih melodij, kakršnih niste slišali niti v najboljših grozljivkah. In šele potem, ko te v začetnem komadu Veils nekajminutni atmosferični intro dodobra posrka vase, si pripravljen na naslednji zvočni cunami. Ta zmrcvari ušesa z nerazumljivimi zverinskimi vokali, kakršne smo doslej lahko izkusili kvečjemu še v Anaal Nathrakh. Povsem iz globin udarjajo kitarski riffi, ki s svojo nezemeljsko disonanco povzročajo nelagodje in dodatno mrcvarijo živce. Bobnarska kanonada je presenetljivo tehnična in razločna ter v nenavadnem ritmu rafalov gazi čez ostalo zvočno podlago. Vse skupaj se staplja v srh zbujajočo monolitno gmoto, ki je na ploščku sicer razdeljena v osem skladb, a jo je edino pravilno in smiselno poslušati v celoti. Po drugi strani pa je omenjeno početje nenormalno psihično zahtevno. Kot bi pisalo na nekaterih mediciskih pripravkih, uživanje v večjih količinah lahko povzroča glavobole, dezorientacijo, slabost in destruktivno vedenje. Če je izraz "uživanje" sploh ustrezen opis za zvočno konzumacijo opisanega albuma. Vsekakor Omen Ex Simulacra zadovolji perverzno željo po adrenalinu, kurji polti ter epileptičnih napadih.
Glasba Ævangelist je ekvivalent obratnemu eksorcizmu. Vaši največji strahovi ob poslušanju te plošče oživijo.