Sarah Jezebel Deva se je v metalskih krogih uveljavila kot gostujoča pevka pri Therion in predvsem Cradle Of Filth. Po daljšem obdobju odsotnosti pa se Sarah vrača na sceno in to prvič kot vodilna pevka v bandu Angtoria, triu, ki ga sestavljata še brata Chris in Tommy Rehn.
Na svojem prvencu se Angtoria iščejo nekje med epskim, orkestralnim metalom tipa Therion in temačnejšimi, gothic metalskimi zvoki. Iz same strukture skladb in njenih osnov je razvidna bolj simfonična naravnanost komponista Chrisa, ki se mu je v določenih pasažah z močnejšo, bolj pompozno usmerjeno klaviatursko podlago uspelo že zelo približati atmosferi filmske glasbe. Vseeno je glasba manj pompozna in predvsem opazno manj metalsko orientirana kot pri Therion. Kitare imajo v sebi dosti manj heavy metalske navitosti in ostrine, delujejo bolj umirjeno in ob večjem poudarku na simfoniki tudi ne prihajajo preveč v ospredje, tu in tam se le najde prostor za lepo umeščeno solažo. Tudi same skladbe so zasidrane v srednjem tempu z manjšimi tendencami proti baladnim zvokom na eni ter nekoliko tršim ritmom na drugi strani. Album živi od atmosfere in pomemben lonček k zaokroženi celotni podobi je s svojim čistim, višjim vokalom pristavila Sarah. Z njenimi lepo tekočimi, zelo spevnimi vokalnimi linijami ter refreni je album pridobil na melodiki. Njeno mogoče le malce preveč enolično petje pa so »razbili« z občasnimi dueli s surovejšim moškim vokalom. Na albumu so »zmetalizirali« uspešnico pop dive Kylie Minogue, Confide In Me, ki se lepo vklaplja v njihov lasten, kakovostno dokaj enakovreden material.
Perfekcionizma v stilu Therion tu ne pričakujte, pač pa čisto solidno in konkretno narejen simfonični metal izdelek.

Matjaž