Za Arsis sem se začel zanimati po nesreči na Metalfestu 2009 v Mariboru, saj sem z vlakom nekaj ur predčasno prispel v Štuk in se odločil, da preverim, kaj ponuja prva predskupina. Takrat so Arsis promovirali, po mojem mnenju, svojo najboljšo ploščo We are the Nightmare, ki se mi je vtisnila v spomin predvsem z vidika tehničnosti - virtuozni bobni Darrena Cesce in značilni arpeggio riffi gonilne sile banda - Jamesa Malona. Verjetno zaradi tega nisem bil pretirano navdušen nad njihovo naslednjo izdajo Starve for the Devil, katere naslov ponazarja boj Malona z anoreksijo.
Po štirih letih stradanja so Arsis letos izdali svoj peti studijski album Unwelcome, ki da slutiti, da je Malone premagal bolezen (»This is disgust, now disease has fallen, fallen upon my will«), a se ta še vedno nedobrodošla zadržuje pred njegovim pragom. Bolezen gor ali dol - album po mojem mnenju nakazuje vrnitev na pot nočnih mor! Da sploh ne omenjam odlične produkcije. Tempo tekom albuma ne pojenja, že v prvi sekundi začnejo streljati machine gun bobni, sledi pa rafal blast beatov. Skupaj s tehničnimi riffi ter značilnim Malonovim vokalom in liriko se ustvari tipično Arsis vzdušje, ki je rdeča nit na vseh petih albumih.
Nobena pesem ne izstopa kot single, preprosto so vse pesmi na istem nivoju, kar ustreza Åkerfeldtovim (Opeth) kriterijem za dober album - da se ga poslušati kot celoto od začetka do konca. Kot protiutež vsem do sedaj naštetim komplimentom bi omenil pretirano rabo blast beatov, včasih se je dobro držati pravila »manj je več«... Sunglasses at Night je odličen primer, kako z blast beatom pokvariš melodični intro, ki me je ob poslušanju spomnil na podoben koncept kot pri The Hellion (Judas Priest). Poseben vtis so name naredile zadnje sekunde albuma s pesmijo Scornstar; zaključek pesmi je naravnost fantastičen (kljub neumnemu videospotu). Doživiš tisti občutek, da je včasih počasnejši ritem brutalnejši od prepogostih blast beatov (predstavljajte si Morbid Angel - Where the Slime Live).
Arsis so s tem izdelkom nedvomno dokazali svojo glasbeno nadarjenost. Upajmo, da bodo v tem slogu nadaljevali, kljub finančnim težavam, ki so jih celo prisilile v tržno naravnano dejavnost. Ste vedeli, da vas Malone osebno za 50 dolarjev postriže ali vam za skromnih 1000 dolarjev Arsis naredijo priredbo KATEREKOLI pesmi? A glede na to, da so sredi oktobra igrali na Dunaju, so očitno splezali na zeleno vejo. Tehnika! Melodika! Hitrost! Blast beat! Arpeggios! Arsis!