Pred nami je drugi del Avantasie, projekta Edguy frontmana Tobija Sammeta. Po velikem uspeha prvega dela so bila pričakovanja velika, ki pa jih je Tobi s pomočjo gostov brez dvoma izpolnil.
All star zasedba, ki jo je zbral v prvem albumu, je v glavnem ostala ista – Michael Kiske, David DeFies, Andre Matos, Kai Hansen, Rob Rock, Sharon Den Adel, Henjo Richter, Michael Grosskopf, Oliver Holzwarth, Timo Tolkki, Jens Ludwig, če naštejem le nekatere. Družbo pa sta jim tokrat delala še Magnum pevec Bob Catley in KISS bobnar Eric Singer.
Stilskih sprememb v sami glasbi seveda ni opaziti, zato pa je Tobi na posameznih področjih (aranžmaji, komponiranje) še izboljšal nianse, ki še izboljšajo že tako izjemno delo. Uvodni 14-minutni “mini musical” The Seven Angels najbolj nazorno potrjuje izjemne kompozicijske sposobnosti “Wunderkinda” iz Fulde. V nadaljevanju sledi še devet pesmi, od katerih je ena boljša od druge. Najbolje pri tem pa je, da so pesmi zelo raznovrstne in da je poskrbljeno za vse okuse. No Return in Chalice Of Agony sta tipični Edguy/Helloween hitri melodični himni, pri The Looking Glass, Neverland in Memory tempo nekoliko pade, In Quest For ter Anywhere pa sta neklišejski baladi. Večino teh pesmi odlikujejo tudi mogočni zborovski refreni, refren pa je odličen tudi pri The Final Sacrifice, sicer enemu vrhuncev albuma, ki se od ostalih pesmi razlikuje po trših kitarskih riffih (nasploh je to najbolj power pesem albuma) in mističnem DeFiesu. Njegov vokal je pravi kontrast v primerjavi z ostalimi visokimi melodičnimi. Eden najboljših albumov letošnjega leta se konča z umirjeno, a veličastno Into The Unknown.
Projekt Avantasia je s tem zaključen. A vprašanje je, če se bo deloholik z milijon idejami v prihodnje zadovoljil le z delom pri Edguy. Kakšen nov projekt si bo zagotovo še kdaj omislil.

Matjaž