Na prvencu Divine so se Blinded Colony predstavili kot le eden izmed sledilcev zvoka, ki ga definirajo njihovi slavnejši rojaki In Flames, Soilwork, a na začetku se večina bandov še tako ali takoi lovi z iskanjem svojega jaza. A v štirih letih se do albuma številka dva, Bedtime Prayers, ni s tega vidika prav nič spremenilo na bolje; prej na slabše, kajti Blinded Colony so se še bolj približali in začeli posnemati prej omenjena banda.
Bedtime Prayers ne bi bil dosti drugačen, če bi ga sestavili iz ostanka materiala, ki ni prišel na albume Soundtrack To Your Escape, Reroute To Remain, Figure Number Five, in bi bil primeren za kvečjemu B-strani singlov teh albumov. Bedtime Prayers bi dobili, če bi Soilwork z Andersom Friedenom in Björnom Stridom posneli dobro produciran demo brez solaž in z za In Flames značilnimi klaviaturskimi sampli. Bedtime Prayers je album brez osebnosti z devetimi, med seboj podobnimi skladbami srednjega tempa, v katerih prevladujejo staccato riffi, z rahlim metalcore dotikom in aranžmaji čisto v stilu novejših In Flames in Soilwork. Bedtime Prayers tudi zaradi »sladkih«, zelo spevnih, s »stridovskim« clean vokalom odpetih refrenov ne poseduje materiala s hitovskim potencialom. Album bi bil bolj podoben In Flames in Soilwork le še, če ne bi manjkale njihove tipične kitarske harmonije.
Bedtime Prayers bodo kupili le tisti, ki jim moderni švedski metal pomeni vse na svetu in se ne zanimajo za nič drugega. Bedtime Prayers je… dolgočasno, ponavljajoče, a?

Matjaž