Wake up quick at about midnight,
Bloodshot eyes and down for a fight.
Calm down, tune out while you read my rights,
Can't take it no more, please hit the lights.

12. 12. 1994. Dan, ko je projekt Inearthed izdal demo kaseto z naslovom Implosion of Heaven, in v metalski svet je takrat 15-letni mulc po imenu Alexi Laiho poslal svoje prve tri komade. Tri leta kasneje so se preimenovali v Children of Bodom in začela se je pisati zgodovina enega izmed najbolj legendarnih finskih melodičnih death metal bandov. Istega leta je izšel prvenec Something Wild, ki mu je sledilo še devet studijskih dolgometražcev – Hatebreeder (1999), Follow the Reaper (2000),  Hate Crew Deathroll (2001), Are You Dead Yet? (2003), Blooddrunk (2008), Relentless Reckless Forever (2011), Halo of Blood (2013), I Worship Chaos (2015) in Hexed (2019). Prav toliko, kot je ikoničen njihov »reaper«, so bile ikonične Alexijeve pisane »flying V« ESP kitare in melodična tekmovanja med njegovimi kitarskimi solažami in klaviaturami Janneja Wirmana. Silent Night, Bodom Night, Hatebreeder, Downfall, Bodom After Midnight, Hate Me!, Everytime I Die. Komadi, ki so jih poslali med zvezde, komadi, ki jih zagotovo pozna sleherni poslušalec metala – če ne sleherni, pa zagotovo velika večina. Moje spoznavanje z Alexijem in celotno finsko sceno se je pričelo nekje leta 2006 ali 2007, prve izdaje pa so bile ključne za njihovo obvezno postavitev na setlisto. Children of Bodom so kar nekajkrat obiskali tudi Slovenijo, moje prvo srečanje z njimi pa je bilo leta 2013, ko so imeli še v takrat aktualni trgovini Master of Metal srečanje s poslušalci pred koncertom v Kinu Šiška.

In že takrat … oziroma bolje rečeno veliko prej se je vedelo, da bodo Children of Bodom v svetu metala pustili velik pečat, Alexija pa bo po vsej verjetnosti pokopal alkohol oziroma življenjski stil v razmerju z lastnimi duševnimi borbami. Pred njegovim odhodom v onostranstvo so Childreni proti koncu leta 2019 najavili razpad skupine. Alexi je dobil nove glasbenike okoli sebe in nastali so Bodom After Midnight. Na veliko veselje poslušalcev se je kar nekajkrat pisalo o novi glasbi in kmalu so na družbena omrežja prikapljale prve informacije. Potem pa šok. 29. 12. 2020. Dan, ko je Alexi Laiho za vedno zapustil svet. Glede na fotografije, ki so vsaj tri ali štiri leta prej nakazovale njegovo slabo zdravstveno stanje, je bilo to tudi za pričakovati. A vseeno je podatek o smrti komaj 41-letnega kitarista udaril. V začetku pomladi 2021 smo dobili prve okuse Alexijeve zapuščine, ki je 23. aprila izšla v obliki EP-ja Paint the Sky With Blood. Slabih 15 minut oziroma dva avtorska komada ter zelo zanimivo izbrana priredba vsekakor dokazujejo, da je bil Laiho tudi v času konstantne borbe še vedno s srcem pri glasbi. Naslovni Paint The Sky With Blood je čista klasika zasedbe z zelo znanimi kitarsko/klaviaturskimi melodijami, a slednje so tokrat bolj v ozadju. Bas in bobni veliko bolj izstopajo, kot smo to morda vajeni. Celoten komad je bolj nasičen, vokalno vsekakor ni vse 100 %, kot je bilo včasih, a kljub vsemu ni nič več ali nič manj, kar bi pričakovali od Laiha. Če boste čakali klasično bitko solaž, je tudi ta našla svoje mesto ob koncu komada, ko se vse skupaj dvigne še za eno mesto navzgor in zelo spomni na dobre stare komade prvih albumov originalne zasedbe.

Drugi avtorski komad nosi naslov Payback's a Bitch, ki morda je ali pa ni namenjen fantom iz Children of Bodom. Za razliko od prvega je ta tudi manj melodičen, veliko bolj udaren, ritmičen, nekako punkovski, a vseeno kot prvi zelo spomni na začetke Childrenov. Kljub spremembi hitrosti in stila tudi tokrat niso pozabili na solažo, je pa zaradi manjše razgibanosti še toliko bolj slišati samo zasičenost in šumenje, ki ga pri sicer zelo preciznih Fincih nismo vajeni. Ne razumite me narobe, izdelek je zelo natančno posnet in obdelan v postprodukciji, le veliko več se dogaja. O zadnjemu Where Death Angels Lie ne bom povedala nič kaj posebnega, saj gre logično za enega izmed bolj znanih hitov švedskih velikanov Dissection. Komad so Bodom After Midnight odeli v svoje barve, mu tu in tam dodali klaviature, rahlo spremenili uglasitev kitar in rezultat je odličen.

Paint The Sky With Blood zagotovo pri poslušalcih Children of Bodom in oboževalcih Alexija Laiha pušča izjemno grenak priokus. Skupina Bodom After Midnight je namreč obetala zelo veliko in vsekakor bi zapuščino te velike zasedbe več kot odlično peljala naprej. Po drugi strani pa smo vseeno za potešitev dobili spomin na najboljše čase Alexija Laiha in komadi s tega EP-ja se bodo zagotovo vpisali med klasike.

*Markku Uula Aleksi Laiho – Wildchild*
*8. 4. 1979 – 29. 12. 2020*
Another night, another demise…
Cadaverous wind blowing cold as ice…
I´ll let the wind blow out the light,
Cause it gets more painful every time I die.