Če poslušate metalcore, zagotovo poznate Caliban, nemške staroste, ki odre tresejo že vse od leta 1997. A kljub temu so potrebovali 11 studijskih ploščkov in njim domače Rammstein, da so se odločili preobleči starejši material in prvič izdati komade v nemščini. Zasedba je sicer 10 let nazaj posnela priredbo za zelo znani banger Sonne, koronski premor pa je pripeljal do izdaje dvanajstega celovečerca Zeitgeister. Ta ponuja 7 ponovno posnetih in v nemščini odpetih starejših komadov, za zaključek pa je zasedba posnela tudi novi single nICHts. To, da je nemščina eden izmed trših jezikov in da naredi komadom dodaten bum, je verjetno enostavno sprejemljivo dejstvo. Ko pa vse skupaj zmešamo z metalcorom in znanim groovom, začne vse skupaj mejiti na hardcore ali celo hip-hop. Vsekakor doda zasedbi nekaj novega in Zeitgeister je odlična izdaja za vse tiste, ki bi Caliban želeli ponovno vključiti v svoje dnevne poslušalnice.

Po naslovnem instrumentalnem intru gredo fantje na polno s Trauma, kjer je sodeloval Matthi iz znane belgijske HC zasedbe Nasty. Zato tudi ni nič čudnega, da že na samem začetku pokažejo, kaj pomeni »ponovno posneti« v pravem pomenu besede. Komad je nasičen, ima groove, ima hardcore elemente in tudi umiritev z breakdownom na pravem mestu. Herz je veliko bolj melodičen in pokaže tudi nežnost zasedbe, ki pa je tudi ne moremo imenovati kot nekaj izjemno lahkotnega. Kljub odpetemu refrenu in umiritvi z modernimi zvoki klaviatur se vedno tehtnica prevesi na drugo stran. Pa naj bo to zaradi jezika ali izjemnih prehodov, ki so podkrepljeni z dodatki elektronike. Na nekako istem nivoju ostanejo tudi pri Ausbruch nach Innen, ki zaradi globokega vokala in več elektronike oddaja Rammstein vibracije. Feuer, zieh' mit mir se kljub umirjenemu začetku razvije v izjemno hiter, ritmičen, kričeč komad z veliko groova in djenta. Edini minus spevnega refrena je verjetno težje sodelovanje na koncertih zaradi neznanja jezika – seveda le, če spadate v to skupino. Nicht ist für immer oddaja temačnejše vibracije, a je kljub dokaj enoličnim riffom zadovoljiv.

Žal se na tej točki nekako naveličam albuma. Ne narobe razumeti, album ni slab, a pogrešam tisto piko na i. Neko češnjico na vrhu tortice. Ker sem dotične zvrsti res veliko preposlušala, sem morda eden izmed bolj zahtevnih poslušalcev. Vsekakor pa dajte priložnost še novemu komadu nICHst, ki zaseda zadnje mesto na ploščku, saj je glasbeno zelo razgiban, vse skupaj pa zaokroži še odličen speven refren.