NAGRADNE IGRE
Traja do: 13. 6. 2021
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

16. 10. 2007
Candlemass - King Of The Grey Islands
Nuclear Blast/Mordor, 2007
Oh, Candlemass... Kaj povedati, kar ni bilo že povedano? Verjetno ne veliko, zato se ne bom niti preveč trudil. Njihovi prvi plošči sta božanski klasiki čistega dooma. Naslednji dve plošči, ki sta sledili prvima mojstrovinama sta bili zelo dobri, a sta pokazali, da Candlemass izgubljajo smer (predvsem zaradi sprememb v zasedbi in stranskih projektov). Zdi se mi pa, da so se le vrnili na stara pota, in sicer z istoimenskim reunion albumom. King Of The Grey Islands je definitivno še en korak v pravo smer. Je heavy. Je epski. Je Candlemass.
Tale plošča je tako doom, da me je imelo, da bi pred vnovičnim poslušanjem pil kavo. Medtem, ko to pišem, pijem kavo. Veliko skodelico črne kave. Ponavadi ne pijem kave. Ampak kava je doom v tekoči obliki. Je substanca, ki ti drži oči odprte, da lahko gledajo vso depresijo in temo in povprečno rutino vsakdanjika...heavy.
Seveda je najbolj opazna lastnost plošče Robert Lowe, vokalist Solitude Aeturnus. Candlemass so s tem, da so ga sprejeli medse, naredili odlično potezo, saj je odličen, njegov pevski glas pa je tako možat, kot glasova Patricka Stewarda in Seana Conneryja skupaj. Kot bi lahko pričakovali, se gospod Lowe odreže odlično. Doom pojača na 11.
Kot na reunion albumu, se tudi ta plošča začne s hitrim metal komadom, ki vsebuje wah-wah riff. Kar je presenetljivo, saj so wah-wah pedali najmanj doom stvar na svetu. Kakorkoli, vseeno trga! Na preostanku albuma najdemo tiste super heavy riffe, kombinirane z epskimi solažami in refreni, po katerih so Candlemass poznani. Riffi so neverjetni. Solaže so neverjetne. Bobni so neverjetni. Res ne vem kaj naj še rečem, ta plošča je prekleto kul. Mogoče moram izpostaviti le eno stvar. Plošča je bolj heavy doom in ne toliko depresivni doom. Band se ni toliko osredotočil na depresivni aspekt in je namesto tega poskušal ustvariti le težek in rušeč tradicionalni doom album, z nekaj nenavadnimi elementi v obliki wah-wah riffov in kratkih folk rock delov (Man Of Shadows). In uspeli so. Ne počutim se samomorilsko, vseeno pa čutim doom.
Dobite si ploščo. Pokadite malo trave. Poslušajte album. Hail Candlemass.

Jean-Sebastien
SORODNE VSEBINE:
17. 5. 2005Candlemass - Candlemass / Recenzije
19. 3. 2010Candlemass / Novice
15. 11. 2004Mystic Prophecy - Never-Ending / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
14. 6. 2021
Nordjevel - Fenriir (EP)
Recenzija
9. 6. 2021
Zorya - Primeval (EP)
Recenzija
7. 6. 2021
Hore - Siostry Wiedźmy
Recenzija
4. 6. 2021
Iz ropotarnice: Apollo Ra - Ra Pariah
Recenzija
3. 6. 2021
Amorphis - Live at Helsinki Ice Hall
Recenzija
2. 6. 2021
Motörhead - Louder than Noise… Live in Berlin (live)
Recenzija
1. 6. 2021
Vreid - Wild North West
Recenzija
27. 5. 2021
Cannibal Corpse - Violence Unimagined
KONCERTI & FESTIVALI
16. 6. 2021
27. obletnica KC PEKARNE [1. del]
Pekarna, Maribor
17. 6. 2021
MetalGate Czech Death Fest 2021
Červený Kostelec, Češka
18. 6. 2021
Javna vaja: Degress
Mladinski center Postojna
18. 6. 2021
STREAM: Slay at Home
slayathomefest.com
19. 6. 2021
Zapuščinska obravnava: Britof in drugi
Dvorišče HUB-a, Slovenj Gradec
24. 6. 2021
Nick Mason's Saucerful Of Secrets
Gasometer, Dunaj, Avstrija