V maniri prejšnjih plošč so Cataract znova posneli dobrih štirideset minut izredno brutalnega thrashcora, ki še vedno spominja na mešanico med Slayer, Bolt Thrower, The Haunted ipd.
Federicovi vokali so tokrat morda malce drugačni, a je to še vedno nizkotonsko kričanje, (pomešano s kruljenjem) jasno izražena jeza in kritika današnjega življenja. Besedila so iskrena in neposredna – Federico zna potegniti poslušalca v kaos, pri tem ne uporablja čistih vokalov in ne pada v melanholijo. Kick in the balls! Kitare Simona in Grega so tokrat še bolj thrashersko obarvane, izredno močne, linije komadov pa so res dobro strukturirane, tako da se riffi ne zdijo klišejski, čeprav je res, da so manj mosherski in tokrat bolj neposredno thrasherski, vpliv Slayer je pa več kot očiten. Michijev bass in Rickyjevi bobni so super podlaga, bass je jasen in ima zvok kot letalski bombni napad v drugi svetovni vojni, medtem ko bobni meljejo vse pred sabo s svojo »straight-forward-aggression«.
Glasbeno je Kingdom stopnja naprej od With Triumph Comes Loss, kar se vidi predvsem v bolj raznolikih komadih, večji dinamiki, celo občasnih solažah. Zvokovno je Tue Madsen resnično uspel izvabiti moč Cataract, samo izberite pesem in kaos je zagotovljen. Edina slabost je mogoče prevelika podobnost s prejšnjo, kar pa se po prvih nekaj komadih preneha. Izstopajočih komadov ni, vsak se vas bo prijel brez težav. Limited edition izdaja je opremljena neverjetno dobro, nudi pa bonus CD z na novo posnetimi starimi Cataract komadi. Odlično. Udri 'n' razbij! Their kingdom is here…

Ivan