Chris Caffery ni ravno najbolj navdušen nad še enim daljšim Savatage odmorom, zato se je odločil uresničiti dolgoletno željo, posneti solo album. Pri Savatage Chris nima možnosti dokazovati svojih skladateljskih sposobnosti, za to sta zadolžena Paul O'Neill in Jon Oliva. Je pa Chris v preteklosti (Dr. Butcher, Circle II Circle) že znal dokazati, da ne igra dobro samo kitare.
Na svojem solo prvencu je Chris pokazal do sedaj še neznano kvaliteto, je tudi zelo dober vokalist. Spominja kar na Jona Olivo, ima močan, raznovrsten vokal, le da ni tako karizmatičen in surov kot je Jonov. Tako da lahko na Savatage koncertih brez problemov tudi on zapoje kaj iz njihovega zgodnjega obdobja. Faces je zelo raznolik album, ki malo spominja na starejše Savatage in še bolj Dr. Butcher, ni pa to album, s katerim bi Chris želel povedati: »Poglejte, kako sem jaz odličen kitarist, kaj vse obvladam.« Veliko bolj se je osredotočil na pisanje kvalitetnih heavy metalskih kompozicij kot celote, dodelanih aranžmajev in podobno. To mu je uspelo izredno dobro, čeprav na Faces ni neke res fantastične himne na nivoju Savatage. No ja, Never je kar blizu temu. Je pa album v današnjem času čisto nekaj svojega in z vsakim poslušanjem nudi nekaj novega. Agresivna naslovna skladba odpre album z ostrimi riffi, nekaj odličnimi solo vložki, »deep purple« klaviaturami, trdi, heavy riffi pa se nadaljujejo v počasnejši himni Fade Into X. Večinoma se album nadaljuje v počasnejšem tempu, Chris pa je tudi na nekoliko zabaven način poeksperimentiral z akustiko in bluesom. Odlične so predvsem skladbe z več epskosti in melodičnosti, kot sta Remember in Abandoned, kjer vključi za Savatage značilno večglasno petje. Tudi bolj heavy, direktni, Pisses Me Of in The Mold je potrebno omeniti. Že Faces je daljši od ure in četrt, Chris pa mu je dodal še bonus CD God Damn War. O njegovi tematiki vse pove naslov, stilsko pa je podoben tršemu delu Faces.
Chris je s prvim solo albumom lepo presenetil, presegel pričakovanja in svojim Savatage fanom dal več kot dostojno »oporo« pri čakanju na nov album.

Matjaž