Cradle of Filth nam z Existence Is Futile ponujajo že svoj 13. oziroma 15. album, če pri štetju upoštevamo orkestralni kompilacijski album Midnight in the Labyrinth, or Songs for the Recently Dead and Arisen in predelavo Dusk and Her Embrace - The Original Sin kot polnopravna albuma. Podobno kot štetje albumov pa je treba pri aktualnem ploščku vzeti v zakup komada Sisters of the Mist in Unleash the Hellion, ki sta le del limitirane izdaje, medtem ko ju sicer na navadni izdaji albuma ni. Osebno sem v lasti limitirane različice, zato sem ob poslušanju Existence Is Futile vedno znova deležen slabih 14 minut glasbe več, kar na koncu znese vsega 70 minut blackened gothic rock metala.

Cradle of Filth že nekaj časa niso več zgolj simfonična black metal zasedba, zaradi česar si skupina lahko pri ustvarjanju privošči marsikaj. In to tudi naredi. Čeprav je od originalne zasedbe ostal le še Dani Filth, si band s 30-letno tradicijo pač lahko dovoli malo več, pa za to ne bo takoj kaznovan. Toda ne razumite mojih zdajšnjih besed narobe, kajti Cradle of Filth z Existence Is Futile ne servirajo slabe jedi, temveč pestro. In pri tem gre za moj okus za pestrost v najboljšem pomenu besede. Poleg vsega kričanja, cviljenja, tuljenja in petja, ki ga premore Dani, bandu dejansko uspe ponuditi tudi široko paleto melodij, ritmov in zvokov, ki tvorijo koherentno in zmeraj poslušljivo celoto, s katero tvorijo samosvoj horror show.

Po intru The Fate of the World on Our Shoulders, ki ustvari ustrezno grozljivo vzdušje, se začne album z močnim simfoničnim openerjem, ki je raznolik na različnih področjih, se pravi tako žanrsko kot tudi z vidika dinamike. Konkretno imamo opravka tako z blast beati in hitrimi ter nalezljivimi kitarami na eni strani kot tudi zborovskim petjem in pompoznimi klaviaturami na drugi strani. Nič novega torej, toda izvedba je tista, ki prepriča, saj gre komad hitro v uho in tako kot številni za njim premore premnogo tistih všečnih trenutkov, ki nam omogočajo, da glasbo spremljamo z žvižganjem in miganjem glave v znak odobritve.

Torej kljub številnim preverjenim, a delujočim formulam, Existence Is Futile kljub vsemu ponudi nekaj drugačnosti vsaj v primerjavi s predhodnim albumom. Kot pevka se sme predstaviti tudi Anabelle Iratni, ki svoje delo opravi odlično in bi ji zaradi tega lahko bilo dodeljene več minutaže oziroma več pesmi, medtem ko je kot »govorec« z bandom ponovno sodeloval slavni angleški igralec Doug Bradley ter na svoj način dodal albumu nekaj dramatičnosti. Vrhunec slednje osebno zaznavam med »balado« Discourse Between A Man And His Soul, ki v večji meri sloni na klavirju. Svojevrsten vrhunec pa je poleg Necromantic Fantasies še pesem Us, Dark, Invincible ob koncu albuma, saj vsebuje enega od najbolj spevnih refrenov zadnji nekaj let, medtem ko zaradi svoje udarnosti že na začetku omenjenih bonus komadov tudi ne bi želel pogrešati.

Ob tako bogatem glasbenem spektru, ki nam ga Dani & co. ponovno servirajo, je težko s prstom pokazati na vsako malenkost, ampak brez težav pa lahko rečem, da je bandu po zelo dobrih albumih Hammer of the Witches in Cryptoriana - The Seductiveness of Decay ponovno uspelo.