Na današnji dan
2011
Amon Amarth izdajo svoj osmi album Surfur Rising
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

10. 9. 2015
Cradle of Filth - Hammer of the Witches
Nuclear Blast Records, 2015

Preidimo kar k bistvu. Angleški black metalci/ekstremni gotičarji Cradle of Filth so izdali svoj enajsti, dvanajsti oziroma celo že kar trinajsti album (odvisno, kako štejemo). Z njim je band uresničil dve točki, o katerih sem pisal med recenziranjem njegovega predhodnega albuma The Manticore And Other Horrors iz leta 2012. Kot prvo je band presenetil z dobrim albumom, tako da je uporabil »novejše, radikalnejše in vznemirljivejše prijeme«, kot drugo pa je ostal zvest glasbi, s katero je primarno zaslovel.

Torej, Hammer of the Witches ni nikakršno presenečenje, prav tako tudi noben presežek, razen morda v okviru bandove lastne diskografije, brez težav pa ga lahko postavimo ob bok njihovim najboljšim albumom. Gre za primer ekstremnega gotskega metala kot iz knjige, začinjenega s thrashy ritmi in seveda številnimi klavirskimi oziroma orkestralnimi stvaritvami, ki albumu podelijo poznano in za žanr nujno melodiko. Za dodatek stanovitnosti seveda poskrbi še Dani »Umazanec« Filth, ki s svojim slavnim krikom preganja boga, hudiča in vse padle ter nepadle angele. Joj, ne, se opravičujem, Dani seveda na krut srednjeveški način preganja in muči čarovnice. K sreči mu je vokalno na pomoč priskočila Lindsay Schoolcraft, ki stvari po mojem okusu kar dobro popestri.

Zdaj pa k novemu, radikalnejšemu in vznemirljivejšemu. Sicer nič od tega ne velja za metal nasploh, temveč le za glasbo iz hiše Cradle of Filth, ki so tokrat mestoma uporabili nekoliko retro, v slogu starega rocka zveneče klaviature, ki na pravih mestih razbijejo sicer zanimive tradicionalne gotske melodije. Z Right Wing of the Garden Triptych band vpelje futuristično zveneč intro, ki ga kasneje uspešno zamenjajo klasične klaviature in orgle, medtem ko imam skozi cel album vtis, da je poleg vseh različnih orkestralnih vložkov bilo še največ pozornosti namenjene kitaram. Riffi so namreč zelo nalezljivi, kitare stojijo upravičeno samozavestno v ospredju, nekoliko predrzno pa nato iz vse te obilice na nekaj mestih ven štrli še bas kitara.
Pod črto je najnovejši studijski album Zibelke Umazanije izredno uspela mešanica starega in novega, večplasten, zgleden primerek metal albuma, ki načeloma ne dopušča prehitrih sodb o njegovi kakovosti. Menim, da se ob album lahko obregnejo le tisti, ki jim dotični žanr predstavlja neprebavljiv izziv, medtem ko bodo vsi ostali najmanj zadovoljni z albumom. In glede na slišano priporočam, da si nabavite limitirano izdajo, saj sta dodatna dva komada prava poslastica.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
Recenzija
7. 3. 2024
Sodom - 1982 (EP)
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija