Pred leti izdani Deathstars prvenec Synthetic Generation je naletel na zelo različne odzive. Nekateri so bivše člane Dissection, Swordmaster označili kot poceni, neizvirno kopijo Rammstein, Sisters Of Mercy, Marilyn Manson, The Kovenant, nekateri pa so v njih videli band, ki je prinesel svežino v industrialno gothic metal sceno.
Podobno bosta tabora njihovih privržencev in nasprotnikov razdeljena tudi po drugem albumu, Termination Bliss, kajti Deathstars tu nadaljujejo oziroma nadgrajujejo ustvarjeno na prvencu. Kar se tiče imagea, konkretneje glamurja, v tem primeru obstajajo tesne povezave z Marilynom Mansonom, z glasbenega vidika pa Termination Bliss kaže tesne vzporednice z Rammstein, Sisters Of Mercy itd. Celoten album poseduje zelo plesno orientiran material, skladbe so preprosto strukturirane, predvidljive, hitro konzumirajoče, potencialnih hitov kar mrgoli. Produkcija je zelo moderno naravnana, močna, ritem, ki v posameznih skladbah dosti variira, narekujejo ostrejši staccato riffi in industrialni beati a la Rammstein, klaviature dajejo nekakšno moderno, groteskno temačno atmosfero, tu pa svoje s tipičnim, globokim vokalom »Sisters Of Mercy meets The 69 Eyes meets Type O Negative« doda frontman Whiplasher. Vse skupaj ne zveni ravno originalno, je pa zelo poslušljivo in na klubskih (gothic) eventih bodo skladbe kot Cyanide, Tongues, Blitzkrieg gotovo redno na sporedu.

Matjaž