Enslaved in Shining, dva pisana ptiča na skandinavski black metal sceni. Vsak po svoje orjeta ledino za drugačnost znotraj nekoč zelo ozko zastavljenih temeljev in vsak po svoje zelo uspešno. Z združenimi močmi, idejami, skladbami pa sta oba banda v današnjem komercialnem slogu želela povedati, da se približuje čas izdaje novega studijskega albuma. Medtem ko sem izredno užival v pričujočem split izdelku, je trinajsti studijski album In Times (Enslaved) 6. marca ugledal luč sveta, medtem ko deveta kreacija švedskih »Sijačev«, IX – Everyone, Everything, Everywhere, Ends, še čaka na 20. april, ko bo dokončno spuščena s povodca na digitalne police spletnih trgovin in police klasičnih prodajaln nosilcev zvoka.
Razdelitev moči je enakovredna, tako časovno kot tudi v številu komadov in njihove kakovosti. Z enim komadom, z naslovom One Thousand Years of Rain, so Enslaved napovedali svoj aktualni album, ki je na podlagi slišanega komada podoben predhodniku. Ker se bom dotičnemu albumu kmalu posvetil v celoti, naj na tem mestu o prvi enslavedovski polovici splita Shining on the Enslaved povem še, da je band dodal folklorno pesem s kompilacije The Bergen Wave Goes Sailing in v živo posneto priredbo Immigrant Song (Led Zeppelin), s katero pove več kot tisoč besed.
Druga polovica opisanega splita je z vidika izbora pesmi bolj tradicionalna. Dve se bosta nahajali na prihajajočem albumu, tretja pa je Submit to Self-Destruction z istoimenskega debitantskega EP-ja, ki menda ne potrebuje posebne predstavitve. Sicer pa Shining z omenjenima komadoma napovedujejo dober, vendar klasičen album z nič kaj prida veliko presenečenji, s ponovno všečno mešanico romantičnih in blackmetalskih elementov iz lastne diskografske zgodovine.