Hard rock povratniki leta 2004 so nas konec leta 2006 obdarili z novo ploščo Secret Society. Kot Start From The Dark tudi Secret Society nikakor ni povratek v melodični lasati metal sredine in konca osemdesetih.
Gre za povsem sodoben hard rock, umazana produkcija, umazane a melodične kitare, udarni, a spet zabrisani bobni in poudarjen bass, vseskupaj pa nadgrajeno z Joeyevim močnim in čistim vokalom, pri katerem pa na žalost tudi ni šlo brez efektov, kar jim tudi najbolj zamerim. Vokal je sicer največji plus nove plošče, Joey je v dveh letih pridobil nazaj večino svojih vokalnih sposobnosti, s katerimi je zaslovel pred dvajsetimi leti (kar bo naredilo poslušanje starih uspešnic na koncertu toliko bolj zadovoljivo), vendar pa to ni dovolj, da bi lahko ploščo ocenili kot nadpovprečno, saj enostavno noben komad ne izstopa, ni takojšnjega hita, kot smo bili to navajeni na starih ploščah, ko se je le-teh kar trlo. Morda je na najboljši poti za kaj takšnega single Always The Pretenders, pa vendar povprečni radijski poslušalec verjetno ne ugotovi, da gre za legendarne Europe.
Ob prvem poslušanju plošče sem dobil občutek, da so fantje preveč poslušali Slasheve Velvet Revolver in občutka se nisem znebil do danes. Dejstvo je, da gre za dobro odigran album, kompakten, brez odstopanj v eno ali drugo skajnost, pač moderni hard rock. Na žalost pa to zame niso Europe, stvar bi pod drugim imenom z moje strani dobila boljše ocene. Če pa vam je to všeč ali ne, presodite sami.

Grega