The Inception Of Darkness je naslov petega albuma avstralske melodične progresivne metal zasedbe Eyefear, ustanovljene že pred skoraj dvema desetletjema. Od leta 2000 dalje je njihova kariera potekala nekako vzporedno s stilskimi rojaki Black Majesty, vendar so bili Eyefear vedno v njihovi senci. Upravičeno. Black Majesty se skozi celotno kariero držijo na dokaj visokem nivoju in so v Evropi precej bolj uveljavljeno ime, medtem ko so jih Eyefear s prvima dvema albumoma po kvaliteti še sledili, nato pa se je krivulja obrnila navzdol.
A z novim albumom (prvim za založbo, pri kateri so prej omenjeni rojaki že od vsega začetka) si bodo le povrnili nekaj izgubljenega dobrega imena. The Inception Of Darkness je namreč povsem spodoben melodični/power/prog album, ki ima svoje kvalitete. Te se najbolj kažejo v zelo dobri vokalni predstavi Dannyja Cecatija, malega moža z izredno dolgo čupo, ki se ga marsikdo verjetno spominja iz njegovega obdobja pri avstralskih heavy metalcih Pegazus. Danny se je v petnajstih letih vokalno »dvignil«. Ima res prodoren, »voluminozen«, močan vokal z zelo dobrim občutkom za melodije in po karakteristikah danes prej spominja na kakšnega Jørna Landeja ali Ronnieja Jamesa Dia kot na Dannyja pri Pegazus. Termin progresivni se pri Eyefear kaže bolj v smislu Threshold kot Dream Theater ali Symphony X. Pri pesmih sta v ospredju feeling in atmosfera (tukaj je bolj temačna), vseeno pa ne moremo govoriti o popolnosti in kompozicijski genialnosti, ki so jo na tem področju žanra ustvarili Threshold, kar slednji tudi potrjujejo z vsakim novim albumom. Na The Inception Of Darkness so skladbe z bolj karakternimi melodijami, vzdušjem, ki pritegne, pestro instrumentalno podlago in uspelimi menjavami razpoloženja, so pa na albumu tudi skladbe, ki so bolj dolgočasne, manj zanimive.
V celoti album izpade bolje kot zadnja dva. Žanrski zanesenjaki si tako lahko z njim krajšajo čakanje na kak bolj zanimiv plošček, večjega zadovoljstva pa naj ne pričakujejo.