Po povprečnem albumu Grime Vs. Grandeur, na katerem so Falconer zapluli v klasične power metalske vode in začeli postajati le še eni izmed mnogih, se je kreativni vodja banda Stefan Weinerhall odločil vrniti bandu tisto, po katerem so se razlikovali od tipične power metalske srenje. V band je nazaj potegnil vokalista Mathiasa Blada, glasbi pa je vrnil prepoznavni folk in epski pridih prvih albumov.
Res je, z Northwind so Falconer stilsko naredili korak nazaj h koreninam. Vokalne linije so spet, »nedolžne«, z metalsko neobičajno (prevladujočo baladno) melodiko, kitare lepo pojejo, riffi so preprosti, učinkoviti, double-bass je obvezna sestavina hitrejših pasaž, folk elementi so mogoče prisotni še bolj kot na prvih dveh albumih. Tudi kristalno čista produkcija je značilna za njihovo zgodnje obdobje. Northwind ima precej raznolik material, od folklorno baladnih skladb, mid tempo melodičnih do hitrejših udarnih. Vse lepo in prav torej? Ne čisto. Northwind nima odličnih skladb, ki bi jih lahko postavili ob bok Clarion Call, Sceptre Of Deception, Lord Of The Blacksmiths. Home Of The Knave, Northwind, Catch The Shadow so skladbe, ki jih želi slišati vsak Falconer fan, a tako kot skladbe variirajo po karakteristikah, se razlikujejo tudi kvalitetno. Nekatere nimajo pravega naboja, ali pa so že preveč vesele, kičaste in predvidljive.
Če potegnemo črto pod Northwind, lahko rečemo, da je vrnitev k prepoznavemu Falconer zvoku dobrodošla, a album ne prinaša efekta kot sta ga Falconer in Chapter From A Vale Forlorn.

Matjaž