Štirinajst. To je število albumov, ki so jih Flotsam And Jetsam do današnjega dne dostavili tekom svoje kariere. Album Blood in the Water, ki smo ga napovedali pred časom, je še eden od mnogih prihajajočih in že izdanih albumov, ki so nastali med pandemijo. Na nekatere to ni imelo veliko vpliva, kar se glasbe tiče. Flotsam and Jetsam pa sodijo očitno med tiste, ki so močne občutke, ki so sad negativnih okoliščin, vpeljali v glasbo. »Z vsem, kar se je zgodilo na svetu, prijatelji, ki smo jih lani izgubili, nezmožnost igranja v živo ali izvesti turnejo... Vse to se lahko sliši v naši glasbi. Jezni smo, agresivni in naša čustva se prelivajo na ta album.«

Album sestavlja dvanajst pesmi, pri čemer nobena posebej ne izstopa od ostalih, so pa vse na visokem nivoju. Mešanica heavy, power in thrash metala, kar je tudi njihov podpis, se seveda popolnoma ohranja, o čemer priča že prvi single Blood in the Water z izjemno hitrim in za thrash značilnim riffom, ter pod rugi strani zelo melodičnim power metal refrenom. Mogoče izbira singlov ni bila najbolj posrečena, saj so se zelo enostavno odločili, da bodo objavili kar prve tri pesmi. Poleg Blood in the Water sta to še Burn the Sky in Brace for Impact. Slogovno so si namreč precej podobne, se pa na albumu najdejo tudi drugačne ideje. Mislim predvsem na nekoliko počasnejšo Cry for the Dead, ki dodaja albumu izredno zanimiv pristop do počasnih ritmov, saj refren nekako ohranja agresivnost prejšnjih pesmi. Zanimivo dejstvo pa je, da je število kitarskih riffov tako veliko, da se v veliki meri raznolikost ohrani. Tudi To Many Lives, katere besedilo ne dopušča dvoumnosti, da nas je preveč in surovin ter naravnih dobrin zmanjkuje, kar je žal zelo aktualno tudi v slovenskem prostoru, je v primerjavi z ostalimi nekoliko počasnejših ritmov, ne sodi pa v kategorijo pesmi, ki jih v živo prepevamo z dvignjenimi vžigalniki. Ravno nasprotno, pesem je izredno agresivna, kar se ujema tudi z njenim samim kontekstom, ki izraža močno jezo, da nas je na svetu enostavno preveč. To je še zelo močno poudarjeno v besedilu z dejanskimi številkami na roki.

Težko je opisati band, ki konstantno ustvarja, rase in se samodopolnjuje, obenem pa s kančkom konzervativnosti ohranja zgodovinski kontekst zasedbe, ki je prisoten že od samih začetkov njihovega glasbenega ustvarjanja. Edini način, da lahko opišeš vrhunski album, ki pa ni tako vrhunski kot predhodniki, še vedno pa nadpovprečen, je ta, da iščeš raznolikost. Vsaka beseda, s katero bi lahko opisali nekoliko nižjo kakovost albuma v primerjavi s predhodniki namreč ustvari lažen občutek, da je delo neuspešno. Kontradiktorno takemu opisovanju je Blood in the Water album, ki bi se lahko uvrstil zelo visoko, če bi se ga primerjalo z ostalimi izdajami banda, še več pa, če bi primerjali znotraj glavnih treh žanrov, ki se jih najde v njihovih skladbah. Marsikdo iz vrst power, thrash in heavy metala bi lahko v njihovem slogu našel zamisli za novosti ali črpal nove ideje. Vsi ti žanri so namreč objektivno ponavljajoči, Flotsam in Jetsam pa so že štirinajstič pokazali, da so tudi znotraj teh večkrat slišanih repeticij vodnjak idej, ki nima dna.