Gaahls Wyrd so zamenjali založbo in deloma glasbeni pristop, medtem ko so glasbeniki ostali isti. Dve leti po prvencu GastiR - Ghosts Invited tako ponujajo black metal s folk primesmi v slogu Wardrune, EP The Humming Mountain pa ponuja slabih 30 minut glasbe.

Polvečerec se začne z omenjeno spremembo, in sicer akustičnim komadom The Seed. Gre za pesem, ki je zgrajena na dveh akustičnih kitarah in clean vokalu, ki skupaj ustvarijo vzdušje uspavanke, ki pa je sicer ne bi priporočal v poslušanje otrokom pred spanjem, medtem ko bi ta odraslega človeka z lahkoto zazibala v spanec. Sploh ne nepomemben pa je še podatek, da gre pri tej »uspavanki« z njenimi več kot 9 minutami za najdaljšo pesem ploščka, zaradi česar zna biti šok ob prvem poslušanju kar velik. Sicer tako negativen kot pozitiven, kar je odvisno od tega, ali dajete prednost black metalu, kakršnega na podlagi preteklih izkušenj od Gaahls Wyrd pričakujete, ali folk metalu v slogu že omenjenih Wardrune.

Naslovni komad v nadaljevanju predstavlja povezovalno nit med začetnim akustičnim komadom in osrednjim blackmetalskim delom ploščka. Slednji je zelo atmosferičen, post-metalsko obarvan in zgrajen na enem samem riffu, ki ga band z dvojnim clean vokalom pelje od začetka do konca. S spremljajočimi efekti je pripravljena prava podlaga za The Dwell, katerega uvod preseneti s thrasherskim riffom in šusom, ki se tekom komada nato umiri v ne povsem poznane, a zagotovo všečne tire. Ostane še Awakening Remains - Before Leaving, drugi najdaljši komad EP-ja, ki združuje glavni značilnosti predhodnih komadov: je monoton in hiter. True norwegian black metal kot iz knjige!

Od Gaahls Wyrd zagotovo pričakujem več tega, kar dejansko ponuja osrednji del The Humming Mountain, in manj tega, kar ponujata že opisani intro in zaključni outro The Sleep, ki sta sicer oba zelo všečna, a bi njuna skupna minutaža 12 minut brez težav bila okrnjena na vsega 3 minute. A prepričan sem, da se v tej zvezi ne boste strinjali vsi z mano.