Ker sta od zadnjega celovečerca Eschatological Scatology banda Gnaw Their Tongues pretekli že dve leti in pol, me je radovednost gnala k poslušanju aktualnega EP-ja Wir Essen Seelen In Der Nacht (WESIDN v nadaljevanju). Že po prvem poslušanju sem odločitev nemudoma obžaloval, saj zadeva ne zveni niti približno tako dobro kot na začetku omenjeni celovečerec niti nima nobene podobnosti z njim, kaj šele, da bi dosegala kakovost katerekoli od preteklih opaznejših izdaj projekta. Pravzaprav je WESIDN glasbeni ekvivalent roadijevega testiranja različnih instrumentov pred koncertom nekega banda. Roadie preizkusi vsak instrument, navadno zaigra nekaj smiselnih, a nepovezanih tonov, nekajkrat zakriči v mikrofon in potrdi, da je oder pripravljen za nastop. Zamislimo si, da nekdo vse to posname in poskuša zmiksati v glasbeni album. S sodobno tehnologijo in vsaj malce napora bi bilo mogoče dobiti vsaj nekaj približno poslušljivega, v tem primeru pa žal še to ne. Edini približek legitimni glasbeni stvaritvi je morda zadnji komad Droom van de Rattenvreter, pa še ta se skoraj povsem razgubi v hrupnem zvočnem zmazku. Dvomim, da je »skladanje«, snemanje in obdelava tega osemnajstminutnega »eksperimenta« vzela več kot uro dela. Edino pozitivno stvar predstavljajo imena pesmi z naslovnico, ki pa s samo glasbo žal nima(jo) nobene zveze.
Mories, mastermind Gnaw Their Tongues, je sicer znan po svoji plodovitosti in konstantnem produciranju kakovostnega materiala v najrazličnejših projektih, vendar pričujoči EP v njegovem opusu ne bo imel nobene funkcije, razen povsem nepotrebne kvantitativne vloge zavzemanja prostora (še dobro, da je izšel zgolj v digitalni obliki), in je v širšem kontekstu Moriesovega ustvarjanja (k sreči) povsem nereprezentativen. Duše vam sicer ne bo pojedel (kot trdi naslov izdelka), jo bo pa pošteno namučil, če po nesreči poslušate tole stvar. Okus si k sreči lahko popravite z Eschatological Scatology ali skorajda vsakim starejšim izdelkom projekta.