V toku zadnjih nekaj let je v Slovenijo (povečini) iz Amerike privrel core oz. metalcore in njegove različice, kot so deathcore, grindcore, mathcore … Tako se je začela metalcore manija z značilnim stilom oblačenja, nastajati pa so začeli tudi bandi, ki se s svojo glasbo klanjajo bogovom ameriškega metalcora As I Lay Dying, ameriškim ekstremistom metalcora Suicide Silence, Avstralcem Parkway Drive in švicarskim mojstrom breakdownov Breakdown Of Sanity. Tako smo lahko v vsakem domačem komadu slišali omenjene bande, nihče pa ni skušal preseči teh okvirjev in narediti nekaj novega, unikatnega, nekaj takega, kar bi pritegnilo tudi metalce, ki niso ravno naklonjeni tej zvrsti. Ko sem začela s poslušanjem albuma zasedbe Heretic, ki se uvrščajo v različico thrashcore, sem pri prvem komadu Victim Of Endless Lies dobila občutek, da bom zopet poslušala komade, ki so bili že slišani, vendar pa me je skupina z albumom New Era zelo presenetila.
Zasedba, ki je nastala leta 2005 in koncertirala tako v Sloveniji kot tujini (Avstrija, Norveška), na albumu predstavi osem komadov (plus outro), v katerih zaznamo tako groove, značilen za Lamb Of God, kot tudi vplive Killswitch Engage in celo Pantere ter Anthrax. Vsak komad je drugačen od prejšnjega, člani pa pokažejo svoje raznolike sposobnosti, kar sem še najbolj opazila pri vokalistu in obeh kitaristih. Pevec ima res močne vokalne sposobnosti, ki se razpredajo od metalcorovskega izmenjavanja growla in cleana do obeh različic thrash vokala, kar se najbolje opazi pri komadu Drink, Fight, Fuck. Ta se sicer začne z metalcore riffi in vokalom, potem pa se razvije v thrash komad, ki po vokalih in ritmu spominja na Anthrax ali Pantero. Thrasherski del je tako dober, da je kar škoda, da so ga fantje prekinili z breakdownom in zmešali s thrashcorom. Drugi komad na plati, Break On Pressure, je edini, ki mi je dal občutek, da sem začetni riff že nekje slišala, potem pa se je komad zopet razvil v močan thrash komad s pridihom metalcora, vokal pa me spominja na Matta Heafyja iz zasedbe Trivium. Kar se bobnov na albumu tiče, razumem da je to thrashcore, vendar so me zmotili značilni thrash ritmi, ki se malo preveč ponavljajo oz. bi se jih verjetno dalo zastaviti drugače. Sicer pa band ponuja komade, v katerih se najdejo tako pristaši metalcora kot thrasha, in vabi v boj proti trenutnemu stanju sveta ter začetku nove ere. Definitivno album, vreden poslušanja!