Že nekaj časa je znano, da so v glasbi lahko vizualni elementi bolj pomembni od avdio elementov. In to ne drži samo za Atomik Harmonik, temveč tudi za In This Moment, pri katerih je v ospredju plavolasa pevka Maria Brink, ki s svojim videzom povzroča pravo pašo za oči. Maria se je po izidu tega albuma začela množično pojavljati v revijah, kot je Revolver, npr. v sklopu Hottest Chicks in metal. V vseh revijah je bila prikazana v mini krilu, visokih petah, seveda je poudarjen tudi njen globoki dekolte. A to še ni vse. Končno je dobila tudi svojo stran v Playboyu, a žal ni gola.
The Dream, ki je že drugi album, ne prinaša nič novega, če se ozrem na prvenec, ki je bil bistveno bolj agresiven. Kričeči vokali Marie so ostali bolj v ozadju, prisotni so le v skladbah The Great Divide, ki je najbolj agresivna skladba na celem albuma, Her Kiss in Violet Skies, pa še to kričanje deluje precej histerično. Več ali manj so v ospredju pocukrane skladbe, kot so prvi hit Forever, Lost At Sea in Mechanical Love. Tudi baladica ne manjka, kar uvršča The Dream med standardne pop albume. Glasbeno In This Moment ne pokažejo nič, kar bi izstopalo. Vse skupaj zveni že stokrat slišano. Poleg kvazi hard rock prijemov se najde kakšen metalcore element in celo en breakdown. Več ali manj ima glavno vlogo vokal, ki je neštetokrat nasnet, vendar tudi ta je od samih emocionalnih izlivov na čase že moteč. Primerno modernim standardom je produkcija lepo spolirana, kar lahko štejem kot plus.
The Dream, ki naj bi konceptualno temeljil na tem, da je v sanjah vse dovoljeno, mine dokaj mirno, kar je več kot idealno za dober spanec. Torej, čaka se na naslednji album, a še preden ta izide, se lahko upa, da bo vmes Maria posnela kakšen kul lezbični pornič z dekleti iz Century Media.

Primož