RECENZIJE

16. 2. 2021
Inmate - The Salt
samozaložba, 2021
Avtorica: Tina Urek

Velenjski Inmate so na domači sceni s svojim petim studijskim albumom The Salt že skoraj staroste naše scene. Zasedba, ki obstaja že krepko preko 10 let, je zelo znana tako pri nas kot v tujini, a žal – vsaj po mojem mnenju – jo je pri večjih uspehih oviralo kar precejšnje menjavanje postave. Trenutno postavo sestavljajo vokalist Marko Duplišak, ki je z zasedbo sodeloval že veliko prej, preden je postal uradni del postave, ter ustanovna člana Jure Grudnik (bobni) in Andrej Bezjak (kitara in bas kitara), kot trenutni session kitarist pa je v ekipi še David Vodopivec.

Fante sama spremljam že precej dolgo časa, z izjemo Free At Last pa sem za vaš najljubši spletni metal portal napisala recenziji ploščkov Tree Of Life in Anarthas. Bandov glasbeni razvoj bi osebno na hitro povzela tako: medtem ko je Free At Last spominjal na švedski melodični death metal, se je Tree Of Life od tega počasi umikal in rodil se je »Velen-yeah metal«, po drugi strani pa sem tudi Anarthas z lahkoto povezala z In Flames ali Parkway Drive, pri The Salt pa se od Švedov (skoraj) povsem umikam. Fantje so namreč tokrat svoj moderni energični metal usmerili v nekakšne melodične metalcore vode, ki jih slišimo pri prej omenjenih Avstralcih ali zasedbah, kot so Architects. A pojdimo od začetka.

Prva stvar, ki jo je takoj pomembno izpostaviti, je ta, da so fantje album posneli na »meditacijski« frekvenci 432 Hz. Ali vas bo to potegnilo v kakšno posebno stanje ali boste album z večjim veseljem poslušali in dosegli nirvano, je seveda na vas, vsekakor pa gre njihova glasba izjemno enostavno v uho. Tematika besedil tudi tokrat izhaja iz vedske literature in knjig za osebni razvoj in rast. V zvezi s produkcijo in masteringom pa lahko ponovno govorimo v superlativih. Za tehnične zadeve je poskrbel Uroš Boršič, ki je posnel tudi klaviature. Fantje so k sodelovanju povabili še dva nekdanja basista – Miha Oblišar je posnel komada The Salt in For Suffer We Must, Sašo Bandalo pa skladbo Here For A Reason. Ta je tudi v osnovi posvečena njegovemu pokojnemu očetu. Vsekakor izjemna gesta banda.

Pa dajmo še več o glasbi. Naslovni komad The Salt je bil lansko leto predstavljen na EMI, slovenskem izboru za Evrovizijo, zato verjamem, da ga večina pozna in da ga je večina tudi že konkretno razčetverila. A album odpre izjemno hiter Less Is More, ki mi je tudi eden izmed ljubših. Zakaj? Ker manj je več. Odlično posneti bobni, hitre kitare, bas v ozadju, brez posebnih okraskov in dolgovezenja. Niti tri minute dolg komad, ki pove bistvo in pokaže tako odličen Duplišakov vokal kot nakaže glasbeno podporo na prihajajočih komadih. Sledi mu For Suffer We Must, ki pa me zaradi uporabe klaviatur in bolj zlomljenih ritmov spomne na moderne metalcore skupine. Dodatno piko na i dodajo skoraj djentovske kitare, ki se z breakdownom končajo v screamu vokalista. Underdog se prav tako začne zelo globoko in se z enostavno melodijo razvije v nekako povprečen Inmate komad. Ne bom rekla, da pogrešam tisti neki »to je to« moment, ampak morda enostavno več nisem navajena poslušati tako »nenasičenih« in kratkih, standardnih komadov. Me je pa veliko bolj prepričal Here for a Reason, ki ga ponovno brez težav povežem z bolj znanimi metalcore zasedbami. Že sama začetna melodija me je spomnila na Parkway Drive, čeprav je komad precej nežnejši od Avstralcev. Ne bom rekla, da gre za balado, morda tudi, je pa vsekakor bolj »poln« komad, ki lepše teče, glasba se boljše povezuje in pelje odlično zgodbo. Sledi mu znani The Salt, ki je Inmate prinesel dodatno medijsko zvezdico. Nekateri so se držali za glavo, ko so fantje najavili svoj nastop na EMI, na plano so pricurljali tako negativni kot pozitivni komentarji. Sama menim, da je komad precej dober, s precej lahkotnim »flowom«, ne pa toliko »metalski«, kot bi mogoče laična raja pričakovala. Slovenci enostavno nismo zreli, da bi na takšna komercialna tekmovanja poslali metal skupino, kar pa že nekaj let ne predstavlja težav za predstavnike skandinavskih držav. Plošček drugo polovico doseže z No Time to Die. V ozadju slišim growle in moje vprašanje je sledeče – zakaj ti niso večkrat v ospredju? Ne želim biti (pre)drzna, a včasih bi si želela slišati še kakšno klasiko, kakršne so krasile plošček Free At Last. In potem me odpihne začetni scream pri Nobody Is Innocent in želja je še večja. No, tokrat so »dvojni« vokali tudi veliko bolj slišni in s ponovnimi djent ritmi ter skoraj »inflameovskimi« klaviaturami me fantje ponovno razveselijo. Še več takih komadov in bolj pogumno! Coming Back To Life vztraja pri hitrejših ritmih in bas je tu izjemno v ospredju oziroma zelo lepo slišan, česar se prej nisem dovolj zavedala. No, pljuča so se napolnila z zrakom, življenje se prebuja in predstavlja odličen komad. Pri predzadnjem Shadows precej izstopajo bobni, ki zanimivo donijo in v večih delih komada stopijo v ospredje. Namensko ali ne, bobni in synthi so tista očitna rdeča nit, ki je ne moremo preslišati. Zaključek tvori komad To Higher Self, kjer ponovno presenetijo zanimivi synthi, ki jih pri Inmate nisem navajena. Ali pa vsaj ne v tej meri.

In kaj zaključno povedati o izdaji? Inmate seveda ne razočarajo. Band se je tokrat močno usmeril v moderen metalcore, mu dodal konkretno dozi klaviatur in malenkost več clean vokalov, kot smo jih morda v takšni zvrsti vajeni. A vsekakor to ni nič slabega. Morda album ni za tipičnega metalca, je pa za tiste, ki sicer radi prisluhnete modernejšim zvrstem metala in rocka. Plošček je seveda izjemno dobro sproduciran in posnet, izdaje Velenjčanov s tega vidika gledano sodijo v sam vrh alternativnih ploščkov pri nas. Komadi so čisti, tudi kadar je morda občutiti nasičenost. Klaviature in igranje z elektroniko prinesejo nekakšen svež veter, a naslovi, v katerih slišimo odlične djentovske ritme in trši vokal, so zame popolna zmaga.

SORODNE VSEBINE:
19. 4. 2021Inmate z novim videospotom / Novice
16. 12. 2007Nibiru / Zvier / Inmate / Reportaže
21. 12. 2010Inmate / Novice
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
7. 5. 2021
Iz ropotarnice: Lizzy Borden - Visual Lies
Recenzija
6. 5. 2021
Lunar Shadow - Wish To Leave
Recenzija
5. 5. 2021
Asphyx - Necroceros
Recenzija
4. 5. 2021
Primal Creation - News Feed
Recenzija
3. 5. 2021
Sovrag - Tribute To Death (EP)
Recenzija
29. 4. 2021
Evergrey - Escape of the Phoenix
Recenzija
28. 4. 2021
Infest - Psychosis
Recenzija
26. 4. 2021
Različni izvajalci - Grazil Records & Friends Volume 1 (kompilacija)
KONCERTI & FESTIVALI
14. 5. 2021
STREAM: Metalsteel – TRIBUTE TO LEGENDS
Klub Jedro, Medvode
22. 5. 2021
ODPOVEDANO! Vienna Metal Meeting 2021
Arena, Dunaj, Avstrija
22. 5. 2021
Throne Fest 2021
Kubox, Kuurne, Belgija
23. 5. 2021
STREAM: Emperor – A Night of Emperial Wrath
Notodden Teater, Oslo, Norveška
4. 6. 2021
ODPOVEDANO! Download Festival 2021
Castle Donington, Združeno kraljestvo
10. 6. 2021
System Of A Down, Korn
Area Expo, Milano, Italija