RECENZIJE
Včasih je prav neverjetno, kje iz naftalina potegnejo vse te neznane bande, ki so za časa svojega delovanja veljali za čisti underground, danes pa delajo reunione. Ameriški metalci Invader iz Seattla so še en tak primer. V dobrem desetletju obstoja, od začetka osemdesetih dalje, so izdali dva demo posnetka in malo pred razpadom, leta 1992, še istoimenski prvenec. V ZDA, kaj šele v Seattlu, se takrat za klasični heavy metal ni nihče več brigal. Na spomladanskem reunion nastopu na Swordbrothers Festivalu v Nemčiji bo mogoče ducat headbangerjev, ki so v tistem času iskali obskurne zadeve in naleteli na Invader, potočilo kakšno solzico. Čisto možno pa je, da bo sedaj, kot že v nekaterih primerih, zanimanje za band večje kot v osemdesetih.
Invader zaenkrat še niso posneli novega albuma, tu gre za ponovno, remasterizirano izdajo prvenca. Pri njih ne moreš zgrešiti, od kod prihajajo. Igrajo tipični US metal z nezgrešljivim vplivom evropskega heavy metala (Iron Maiden, Judas Priest, Mercyful Fate). Material je dokaj raznovrsten; od energičnih up-tempo headbangerskih pasaž preko rahlo melanholičnih in v srednjem tempu odigranih, pa vse do baladnih. Na albumu ni kakšnega klasičnega heavy metal hita ali kakšnega kompozicijskega presežka, se pa najde dosti zanimivega materiala. Tudi odigrano, razumljivo, ni tehnično brezhibno, kar velja tudi za vokalno predstavo. Vokalist zna peti visoko, lahko zapoje tudi blizu samega Kima Petersena, gre pa za tipičnega US screamerja.
Nenujen reunion, a kdor se poglablja v ameriški heavy metal, lahko mirne volje preveri ta band.