V tokratni Ropotarnici nas čaka plošča, ki je nikakor ne moremo označiti za neznano, niti za podcenjeno, a je že zgolj s časovne distance tako oddaljena, da je marsikdo ne pozna, čeprav je s svojo tematiko danes pravzaprav še bolj aktualna kot kdaj koli. Ob tem še osebna zgodba; sam sem ploščo spoznal razmeroma naključno, med brskanjem po lokalni štacuni s ploščami okrog leta 2002 sem naletel nanjo in klical tedaj glavnega pisca Paranoida Matjaža Prešerna – Preška, ali mi svetuje nakup. Po nekaj sekundah me je nejeverno vprašal, ali sem resen in albuma zares ne poznam. Ko sem mu to potrdil, je odvrnil: »Kupi ali pa pridi v Kamnik in vrni metalsko izkaznico«. Čupavke in čupavci, potopimo se v bogat svet Operacije: Umzločin oziroma Operation: Mindcrime.

Skupina Queensrÿche je bila ob koncu 80. na nekakšnem razpotju, pravzaprav na nikogaršnjem ozemlju. Po EP-ju iz leta 1983, ki ga še danes štejemo za kultnega in je ime banda kot požar razširil po underground sceni in jim prinesel »veliko« pogodbo z založbo EMI, so namreč izdali dve nadvse spodobni plošči, The Warning in Rage for Order, ki sta se prodali v solidnih nakladah, a precej manj, kot je to pričakovala pohlepna založba, ki je spremljala cifre Bon Jovija in Mötley Crüe in nekaj podobnega pričakovala tudi od Queensrÿche. Posledično so jih tudi neposrečeno promovirali, recimo na mestu predskupine Ratt in podobno, po drugi strani pa so bili fantje vseeno »premehki« za ljubitelje tedaj vzpenjajočega novega žanra speed/thrash metala. Situacija torej vsekakor ni bila rožnata, prihodnost banda pa pod vprašajem. Rešitev? Selitev pevca Geoffa Tatea v Kanado, kjer se je baje spoprijateljil z nekaj militantnimi separatisti in ob poslušanju njihovih teorij ter zgodb nekaj prijateljev je Tate razvil koncept čisto prave metal opere, ki se je ukvarjala z ozadjem svetovne politike od široke zgodbe do posameznika kot brezvoljnega orodja v rokah senčnih vladarjev. Geoff je začel svoj grandiozni koncept predstavljati vsakemu članu Queensrÿche posebej in ko je na njegovo stran stopil kitarski čarovnik Chris DeGarmo, se je zadeva začela zares.

Operation: Mindcrime v grobem govori o zgodbi zasvojenca Nikkija, ki ga mračni Doktor X uporablja kot osebnega morilca, s katerim pripravlja svet na nekakšen novi red. Tekom zgodbe spoznamo še stranske like, kot sta pokvarjeni duhovnik, oče William, in nekdanja prostitutka, konvertirana v nuno Sister Mary, ki ji tekom albuma glas posoja izjemna Pamela Moore. Ob vseh ostalih dramaturških orodjih nam plošča večkrat postreže tudi s pravim opernim zborom, tako da so v Operation: Mindcrime pravzaprav zares uporabljeni vsi elementi klasične opere. Sama zgodba se začne v bolniški sobi, kjer naveličana medicinska sestra katatoničnemu Nikkiju vbrizga še eno dozo pomirjevala; a igla predrami našega junaka, ki ga preplavijo spomini, ki jih nakaže udarni instrumental Anarchy X. V Revolution Calling se Nikki spomni svojega brezciljnega obstoja kot heroinski odvisnik, ki se je z vsakim dnem bolj zavedal banalnosti in zaigranosti sveta, v izjemnem prehodu v naslovni komad pa se pojavi zloglasni Dr. X, ki ga je rekrutiral v svojo revolucionarno združenje, ki želi navzven popraviti svetovne krivice, v resnici pa je pot do brutalnega totalitarizma pod vodstvom tirana. Glasbeno se na tem mestu Queensryche predstavijo z izjemnim heavy metalom, podkrepljenim z nekaj ščepci progresivnosti, ki se izraža predvsem v ritmiki, medtem ko nam Chris DeGramo servira nekaj najokusnejših melo-heavy metal riffov, kar jih poznamo. Drama se stopnjuje v komadih Speak, kjer Nikkiju naraste samozavest in prepričanje v pravilnost njegovih dejanj, prelom pa se zgodi v Spreading the Disease, kjer v izjemno himničnem mid-tempo rockerju spoznamo lika prej omenjenega pokvarjenega duhovnika ter njegove varovanke, sestre Mary, v katero se Nikki neizogibno zaljubi, s čimer pa pravzaprav prelomi urok, ki ga ima nad njim zlohotni Dr. X. Zgodba nato doživlja napete preobrate, ki pa se v samem zaključku nikakor ne končajo srečno, Queensrÿche pa nam jih predstavijo skozi izjemno kombinacijo komadov, kot so še ena mid-tempo rušilna sila The Mission, izjema, skoraj floydovska suita sestre Mary, kjer nas Tate, DeGarmo in družba popeljejo čez več sprememb tempa, skozi udarne pasaže in skorajda zasanjane žalostinke obupa, ki jih zares izvrstno odpoje prej omenjena Pamela Moore. Sledi izjemo našpičena, v današnjih časih kar srhljivo naslovljena, The Needle Lies, kjer Queensrÿche dosegajo izjemen efekt v refrenih s podvajanjem vokala Tatea samega, komad pa dodatno popopra sicer kratka, a res odlična solaža DeGrama. Sledi kratek intermezzo Electric Requiem s potrditvijo smrti sestre Mary, album pa se nato spusti v veličasten galop zaključnega trisa z Breaking The Silence, I Don't Believe in Love in Eyes of a Stranger, tremi komadi, ki že vsak zase predstavljajo enega od vrhuncev heavy metal glasbe 80., v zaporedju pa so dobesedno 15 minutni zvočni orgazem za ljubitelje melodičnega heavy metala. Ob tem je treba tu izpostaviti baskitarista Eddieja Jacksona, njegov doprinos k tej plošči je namreč povsem neprecenljiv; tako od same izvedbe basovskih linij, ki so obenem trdne in izjemno fluidne, pa brez pretiranega izpostavljanja nudijo titansko trdno oporo celotni plošči, do zvoka samega, ki je unikaten in bi v določenih momentih lahko stal povsem sam, brez spremljave ostalega banda.

Plošča Operation: Mindcrime je zasluženo pomenila prelom v karieri Queensrÿche in jih upravičeno pripeljala v prvo ligo heavy metala poznih 80., skupina se je znašla z ramo ob rami med velikani žanra, moment pa prenesla še do naslednje plošče, Empire, ki jih je za kratek čas ponesla celo v čisto pravi mainstream. Predvsem pa gre za album, ki je dokazal in še vedno dokazuje, da je lahko heavy metal mnogo več od zgolj brezciljnega drvenja, čupanja in tekstov na prvo žogo. Iz tega gledišča so albumu Operation: Mindcrime v kasnejših letih pritrdile še mnoge skupine, ampak leta 1988 so si Queensrÿche postavili spomenik, ki ga niso presegli nikoli več. In ne glede na to, kaj se je s skupino dogajalo in se še dogaja kasneje, je njihova dediščina neoporečna. Poslušajte jo naglas in odprte glave.