RECENZIJE

30. 1. 2014
Lay Down Rotten - Deathspell Catharsis
Apostasy Records, 2014
Avtorica: Zara Kastelič

Lay Down Rotten je nemška death metal zasedba, ki je z delovanjem pričela leta 1999 in je do sedaj izdala sedem dolgometražnih studijskih izdelkov ter dva demota. Sama sem za band slišala šele predlani, ko so izdali svoj predzadnji album z naslovom Mask of Malice in me je ta zaradi svojega statusa »ničposebnosti« pritegnil k poslušanju še predhodnih izdelkov banda. Ta »ničposebnost« nima opravka s kakšnimi negativnimi elementi, pomeni le, da glasbe skupine Lay Down Rotten ne odlikujejo nobeni presežki deathmetalsko značilnih hitrih ritmov, brutalnih vokalov, udarnih in hitrih riffov ali kakšnih drugih inovativnosti, ampak v njej izstopa predvsem zmernost vsega zgoraj naštetega, ki je dandanes v metalu že redko prisotna. Glasbo kot tako je mogoče definirati kot zmes elementov old school in modernejše zvenečega death metala, kjer se ponekod pojavijo tudi thrash elementi. Najočitnejša značilnost, ki jo Lay Down Rotten prenašajo iz albuma v album, so spevni in precej razvlečeni melodični riffi, ki hitro padejo v uho, ter dokaj razgibano (morda bi bila oznaka raztreseno primernejša, vendar ima razgibano pozitivnejšo konotacijo) bobnanje.
Z najnovejšim albumom, naslovljenim Deathspell Catharsis, ne odstopajo od prej omenjenih značilnosti. Posamični komadi so malenkost daljši, kjer uvodni, Cassandras Haunting Final, vodi s svojo več kakor 7-minutno dolžino in se proti koncu že precej vleče. Lažje bi ga bilo poslušati, če bi mu odvzeli kaki dve minuti, sicer pa je konec koncev band tisti, ki odloča o dolžini svojih komadov. Ob tem pa je naslednji in zadnji moteči element v albumu, ki ga je treba izpostaviti, nekakšen ambientalni vložek, ki skuša hinavsko prodreti v ospredje drugega (Deathspell Catharsis) in zadnjega (Blasphepous Rituals for the Perverted Flesh) komada in ob tem zveni kakor zadušeno škripanje zarjavelih zavor. Tukaj se moje negativne kritike zaključijo in lahko pričnem s hvaljenjem banda predvsem zaradi angažiranosti pri njegovem rednem glasbenem ustvarjanju. Glede na to, da Lay Down Rotten spadajo v metalsko underground sceno, vseeno v povprečju izdajajo plato vsaki dve leti in pri tem nikoli ne zvenijo monotono. Menim, da bi si band zaslužil večjo prepoznavnost, ob tem pa mi pade na pamet dejstvo, da bi se s tem lahko zrušilo ravnovesje, ki ga drži že toliko let in zvok njihove glasbe ne bi bil več isti.
Če so vam Lay Down Rotten tuji, vam predlagam, da jih spoznate prav z njihovim zadnjim albumom, saj odraža nekakšno zrelo bistvo banda. Nato priporočam še poslušanje ostalih izdelkov, kjer ni pomembno zaporedje. Vsak album, ki ga boste poslušali, bo zvenel kakor nadaljevanje prejšnjega in tako naprej. Poznavalci banda pa bodo albuma Deathspell Catharsis veseli, saj jih ne bo uspel razočarati.

ZADNJE OBJAVE
Recenzija
29. 3. 2024
Khold - Du dømmes til død
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana