Na današnji dan
1987
Testament debitirajo z albumom The Legacy
NAGRADNE IGRE
Traja do: 18. 4. 2021
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

29. 3. 2012
Lord Volture - Never Cry Wolf
samozaložba, 2011

Čeprav je Nizozemska v osemdesetih imela nekaj zelo opaznih hard & heavy bandov (v prvi vrsti Picture, Vengeance), ta scena nikoli ni dosegla pomena in veljave kot recimo v death metalu ali pa v (gothic) »female fronted« metalu, kjer je dežela tulipanov že dolga leta ena najmočnejših v Evropi. Po dolgih letih zatišja pa se nekaj več le dogaja tudi v heavy metalu. Vrnili sta se obe prej omenjeni kultni zasedbi, prihajajo nove sile, ob vse bolj uveljavljenih Vanderbuyst so tu tudi Lord Volture. Tako kot hardrockovski trio tudi slednji le leto dni po prvencu na tržišče že spravljajo svoj drugi studijski izdelek.
A v nasprotju z veliko večino mlajših heavy metal zasedb se Lord Volture ne zgledujejo po klasičnem britanskem heavy metalu iz osemdesetih. Stilsko so precej bližje ameriškemu heavy/power metalu, ki ga na eni strani predstavljajo predvsem Iced Earth in Jag Panzer, pa tudi evropski bandi, ki se radi zgledujejo po zvokih onstran luže. Razen skladbe Into The Lair Of A Lion, ki močno spominja na Jag Panzer mid tempo epe z albumov druge polovice devetdesetih in začetka prejšnjega desetletja, so Lord Volture našli neko svojo pot, za katero ne moremo ravno reči, da je kopija katerega drugega že znanega izvajalca (razen recimo refrena pri Wendigo, ki zelo spominja na Jawbreaker od Judas Priest). Glavna značilnost albuma so daljše, malo bolj kompleksno zastavljene skladbe. Lord Volture ne pišejo klasičnih, spevnih heavy/power himen, ampak skladbe, ki potrebujejo kakšno poslušanje več, da se jih osvoji. Seveda s tem ni nič narobe, a pri tem bi lahko bili malo bolj raznoliki z idejami. Kakšni izleti proti thrash in klasičnim heavy metal vodam niso tako izraziti, da bi dvignili pestrost in zanimivost albuma na višji nivo. Pri malo manj kot uri in četrt pa je to skoraj nuja. Drugače je instrumentalna izvedba na nivoju, predvsem kitarista dobro obvladata svojo obrt, najšibkejši člen zasedbe je vokalist. Ta zveni kot nekakšna mešanica ameriškega in italijanskega power metal pevca ter Blazea Bayleyja. Njegova slaba stran so višji toni in pa nekatere agresivnejše linije, kjer je na trenutke čisto razglašen. Vseeno to ni tako moteče kot pri nekaterih italijanskih kričačih in ne vpliva zelo na celotno podobo albuma.
Gledano v celoti ta ni slaba, nekega zelo močnega vtisa pa ne pusti. Privrženci ameriško obarvanih heavy/power metal viž bi tu vseeno lahko našli nekaj zase.

SORODNE VSEBINE:
23. 1. 2001Defyance - Time Lost / Recenzije
14. 8. 2013Forlorn Path - Man's Last Portrait / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
21. 4. 2021
Batushka - Carju Niebiesnyj (EP)
Recenzija
20. 4. 2021
Incarceration - Empiricism
Recenzija
19. 4. 2021
Mork - Katedralen
Recenzija
14. 4. 2021
Moonspell - Hermitage
Recenzija
12. 4. 2021
Smrt - Sado Masochistic Ritual Temple
Recenzija
8. 4. 2021
Taake / Helheim - Henholdsvis (split)
Recenzija
7. 4. 2021
Havukruunu - Uinuos Syömein Sota
Recenzija
6. 4. 2021
Sodom - Genesis XIX
KONCERTI & FESTIVALI
26. 4. 2021
ODPOVEDANO! Wolfheart, Mors Principium Est, BRHG, Atlas
Orto Bar, Ljubljana
29. 4. 2021
STREAM: Emptiness
Le Botanique
29. 4. 2021
SWR Barroselas Metalfest 23
Barroselas, Portugalska
30. 4. 2021
Netherlands Deathfest 2021
Eindhoven, Nizozemska
30. 4. 2021
ODPOVEDANO! A Cure for Happiness Open Air Festival 2021
Pruh, Svečina
13. 5. 2021
Dark Troll Festival 2020
Grad Bornstedt, Bornstedt, Nemčija