RECENZIJE

18. 7. 2013
Masters Of Metal - Masters Of Metal (EP)
Krypto 9 Music, 2013

Kozmične sile niso (bile) naklonjene reinkarnaciji temeljne strukture skupine Agent Steel. Jezdec apokalipse, pevec John Cyriis, se je utečenemu instrumentalnemu delu zasedbe pridružil leta 2010 in s svojo ponovno (ne)navzočnostjo oplemenitil posadko paranormalne skupine. Počasno odvijanje temu sledečih dogodkov je doseglo vrhunec ravno v apokaliptično ozaljšanem decembru leta 2012, ko se je preostali del ekipe naposled odločil pospešiti ustvarjanje, brez Cyriisa za mikrofonom in z drugačnim imenom, Masters Of Metal (»gospodarji metala« v slovenskem jeziku), izvlečenim iz refrena pesmi Agents Of Steel. Namesto bojev z mlini na veter so energijo vložili v soočenje ter rešitev situacije in posledica tega je povratek v funkcionalno obdobje po izidu albuma Alienigma (2007) z izidom prvega, samonaslovljenega EP-ja, pod novim nazivom. Ta predstavlja vzletno točko stare (/nove) zasedbe v novi (/stari) preobleki.
To je prineslo le eno spremembo. Odločitev, da glavni vokal prispeva kitarist Bernie Versailles. Smiselna poteza, saj že dolgo igra kitaro in tudi sam prispeva gradivo za pesmi ter spremljevalne vokale, harmonije, melodije … Povrhu vsega pa ima še prirojen vokal za naravo pesmi te zasedbe. Kot mož v ospredju, frontman, ki prevzema glavne vokalne dolžnosti, igra tako ritem kot solote na kitari, je povečal svoje metalno gospodarstvo.
Ideologija Agent Steel, zvrst, »lirika« (o zarotah, »pranju« možganov, človeškem (ne)razvoju in sorodnih temah), instrumentalni pristop, vedenje in ostale substance pa ostajajo nedotaknjene, kar je razumno nadaljevanje od njihove zadnje studijske stvaritve. Le-ta, album Alienigma, se je sicer zaključil z najbolj ekstremnim pesniškim primer(k)om v celotni zgodovini Agent Steel, skladbo Lamb To The Slaughter, ki je pustila enigmatični duh ustvarjalne prihodnosti.
EP ima pogon na vse štiri (4x4), štirje odlični instrumentalisti poganjajo štiri pesmi. Je kot nekakšna senca albuma Order Of The Illuminati (2003), s katerim se najbolj občutno spogleduje. Na obeh je prisoten thrashersko obarvan speed metal, ki se ne boji spojitve z vzorci power/heavy metala. Zvarek, ki ponuja dinamiko/razgibanost, raznolikost, spevnost, udarnost in podobne člene nerjaveče glasbene verige. V zasedbi prav tako ni šibkega člena. Basist Robert Cardenas dostojno nadaljuje nizkotonske prispevke, to je njegov prvi studijski dokument s to skupino, ki je izšel v fizični obliki. Vključno z bobnarjem Rigom Amezcuom tvorita imenitno zvočno sožitje. Kitarski delež je (tudi v preteklosti vedno bil) prvi razred v metalskem letalu, a na področju riffov in predvsem solotov smo že bili priče bolj prefinjenim darilom dvojca Juan Garcia in Bernie Versailles. Ne glede na to so strune tradicionalno tehnično in temeljito odtrzane, s harmonijami, invazijskimi soloti in mlinskimi riffi ter spretno izvršenimi prehodi, ki imajo izredno malo tekmecev. Bernie ponudi precej dolgoletnih izkušenj petja iz ozadja tudi pri petju v ospredju, seznanjen je in razume vse podrobnosti, ki jih takšna zvrst/stil (Agent Steel) mora imeti, torej od levjesrčne dostave hitrih verzov, melodičnega počasnega (clean) petja, do visokih krikov, s katerimi bi se lahko sporazumeval s kiti oziroma medgalaktično. Glasilke pa na pesmi Lunacy napenjata tudi gosta James Rivera (vokalist pri Helstar) in Sean Peck (ki opravlja enako vlogo pri Cage). Trije vokali (tudi Bernie odpoje delček besedila) so čudovito razporejeni glede na prilegajoče se dele besedila, kar so tudi ustrezno označili v knjižici. Rivera se tukaj res dobro obnese in demonstrira vse od melodičnega jeznega petja v kiticah do spevnih melodičnih zamahov v refrenu, razlog za to pa je dobra instrumentalna in besedilna podlaga - v obliki agresivnejšega power metala - ki mu je stilsko pisana na glas. Najbolj opojno vokalno iskro pa zaneti Peck.
Bill Metoyer je (v sodelovanju z Berniejem) ponovno priskrbel popoln zvočni odtis, ki celoti da vedno prižgano zeleno luč za ponovno poslušanje, vsi instrumenti imajo odmerjeno enako pomembno vlogo v ekosistemu EP-ja.
Pesem Chameleon v znameniti maniri »hitre otvoritve«, predstavlja edinega »modrega dirkača« na ploščku. Prične se s kratkim govorjenim uvodnikom, premazanim z zvoki insektov/reptilov ter zvočnih učinkov v slogu starih video iger, ki nemudoma aklimatizirajo sprejemnika v nadaljevanje. To je podkrepljeno z mišičastimi riffi, izjemnim vokalom, ki ne varčuje z vokalnimi izleti v višine, odličnim prehodom in nasploh spevno celoto ter zaključnimi kitarskimi harmonijami. Vsebuje vse hranilne snovi stare šole Agent Steel, ki so prilagojene času nastanka. S(p)odobno speed metal zdravilo od vzleta do pristanka z zanimivim sporočilom: skozi opevanje o manipulaciji/opranosti človeškega razuma/misli namigujejo na razširitev (ne)znanega obzorja, odprimo oči in tudi uvidimo dogajanje, bodimo senzor okolice in ne verjemimo slepo vsemu kar nam je ponujeno na pladnju. Besedilo opeva namreč bitja, tujo vrsto, ki naj bi (to prepuščam interpretaciji posameznika), tako kot kameleoni spreminjajo barvo, spreminjala in prilagajala med človeško vrsto, v tem postopku pa bi seveda bila odstranjena večina pripadnikov slednje. Ta bitja naj bi bila (po tolmačenju znanstvenikov in te(r)orij zarote) prebivalci desetega planeta Nibiru, poimenovana Annunaki, ki z nami, kot že omenjeno nimajo dobronamernih načrtov (nam v prid). Videz teh bitij je večinoma predstavljen kot pokončen reptil/luskinar (kuščar, kameleon in podobne živali) na dveh nogah s krinko človeške podobe oziroma kot hibrid obeh. Primeren naslov je torej zaradi podobnih »naravnih« lastnosti navdihnila ena najbolj fascinantnih živalskih vrst, kameleon. Zaradi teme pa pesem učinkuje kot glasbeni ekvivalent filma They Live iz leta 1988 (v slovenskem prevodu Oni živijo), ki je deležen vse manj posmeha med odstiranjem meglice do resnice.
V nadaljevanju raziskujejo tudi nadzor lastnega obstoja v Evolution Of Being, pri kateri se v refrenu podajo na izlet v čistokrvni progresivno zveneči power metal (oziroma v vode, kjer poleg te skupine pluje Bernie, na primer pri skupini Redemption).
M.K. Ultra (Mind Kontrol) je podajanje stališča o načrtih voditeljev človeške rase, s temačnimi buldožerskimi kitarskimi riffi in prehodi, natančno premišljenimi in pretkanimi kot delo »Agencije«, ki ga/jo opevajo v besedilu. MK (okrajšava za Mind Kontrol = nadzor misli) Ultra je ime ene od mnogih prikritih raziskovalnih operacij pri kateri so eksperimentirali z upravljanjem (nadzorom in vodenjem) človeškega vedenja/misli in jo (je) izvaja(la) (približno med leti 1950-1970) organizacija voditeljev sveta - ameriška vlada v sodelovanju z obveščevalno službo C.I.A. (katerih povodec pa držijo Annunaki in Illuminati, prav tako omenjeni v besedilu). Ta projekt pa je pokukal iz predala skrivnosti, ko so o njem javno spregovorile domnevno udeležene žrtve (človeški poskusni zajčki). Pesem ima sorodne vezi s Slayer različico eksperimentiranja na ljudeh med drugo svetovno vojno v pesmi Angel Of Death, ki se predvsem osredotoča na delo doktorja Josefa Mengeleja, ki pa je po koncu druge svetovne vojne preizkuse najverjetneje preselil iz Nemčije v Ameriko in iz človeškega telesa na človeški um v okviru Projekta MK Ultra. Projekt lahko smatramo kot nadaljevanje njegovega dela, tako kot tudi pesem MK Ultra (Mind Kontrol) za »nadaljevanje« skladbe Angel Of Death. Privlačni heavy metal groove, pri katerem je uporabljena zbirka srednjevzhodnih glasbenih prijemov, prepleten z zgodbo kot iz črno belega starega filma o zarotah, je en najboljših poskusov združitve sodobnih glasbenih vzorcev s »starinskimi«. Kitarsko delo samo po sebi deluje kot orožje za nadzor misli, nihajoči vokalni ultravalovi v kiticah pa naredijo to skladbo hipnotično (hipnoza je tudi ena od uporabljenih metod pri projektu).
Kdor se podredi uničevalni oblasti, mu ne ostane kaj dosti kot blaznost, ki pa jo predstavlja pesem Lunacy, ki opeva človeško preobrazbo uma in osebnosti v krvoločno naravo volkov. Lep spominek v power metal zbirki, ki kot zadnji na ploščku ponovno pusti nekoliko negotovo smer v prihodnosti.
Prvi izdelek Masters Of Metal ni nekaj, čemur bi se ogibal tako v diskografiji skupine kot v posesti na nosilcu zvoka, a vseeno upam, da je ponujeno na tem ploščku le pre(d)hodno/tranzicijsko gradivo do nosilnih stebrov velikega brata, albuma. V tej recenziji je malo morje ključnih izrazov, ki so eni izmed najbolj nadzorovanih, zato ne tvegam nič več drznosti kot skupina na EP-ju, če dodam da je le-ta pravi kontrast Bibliji. Medtem ko v slednji Noe po božji zaslugi z barko rešuje sebe in svojo družino, ter celotno živalsko kraljestvo z dvema oziroma sedmimi primerki iste vrste pred vesoljnim potopom, se opisani EP osredotoča na svaritev celotnega človeštva pred nevarnostjo (bližnjih) živih bitij, pri čemer je dovolj bistroumno razmišljanje posameznika (brez pomoči bogov). Čemu verjeti oziroma ne, je osebna izbira, Masters Of Metal pa so svojo zgodbo podprli z nedvomnimi metalskimi zvoki. Masters Of Metal je gospodarska zbornica metala. God(s)speed!
Opomba, EP bo kmalu na voljo tudi v Evropi

ZADNJE OBJAVE
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
Recenzija
7. 3. 2024
Sodom - 1982 (EP)
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana