Končno. Vedel sem, da se bo to zgodilo – drone-doom band je skombiniral striktne elemente montrealskega post rocka ter ga prepletel s podobnim ambientom in bombastično glasbo. Middian sestavlja trojica suhih tipov, ki so se zbrali po razpadu znanih doomerjev YOB leta 2006. Seveda zato lahko pričakujemo nekaj iz podobnega žanra.
Album odpre skladba Dreamless Eye, direkten dokaz, da gre za težak stoner doom album v stilu stoner metala iz sedemdesetih, prinaša od bluesa navdihnjene sabbathovske ritme in nezgrešljiv, masten gibsonovski kitarski zvok. Seveda imamo tu tudi lepo dozo modernih agresivnih metal vokalov in že prej omenjene post rock elemente. Hitrost prvega komada nam nakazuje, da se glasba Middian razlikuje od predhodnega banda. Po drugi strani, ki se dotika post rock elementov, Middian precej efektivno uporabljajo kombinacijo čistih tonov in mid-tempo delov, čeprav se stereotipsko pojavljajo predvsem na začetek komadov (podobno kot pri A Matter Of Life And Death od Iron Maiden). Prisoten je tudi flanger efekt, ki ponovno vzbudi primerjavo z montrealskim post rockom. Taka kombinacija zvokov ustvarja ambient, ki ga band dodaja svoji stonerski teži. Ti komadi skoraj zvenijo kot bi bil v vesoljski meglici, kjer bi gledal projekcijo dojenčkov, ki se prisrčno igrajo, dokler se ne prikaže dojenček Tony Iommi, ki se transformira v brkatega metal boga, odraslega Tonyja in odigra nekaj rušilnih heavy stoner riffov, preden se spremeni v mogočen grški kip. Ta kip potem v črnobelem filmu, v počasnem posnetku uniči mesto, v stilu Godzille. Zakon!
Album kot celota izraža jasen cilj in smer banda, ki dobro združuje ambient in težo dooma, čeprav malce trpi zaradi uporabe klišejev drone-doom žanra.

Jean-Sebastien