Saj ne vem, kako naj začnem. Minilo je že 6 let, odkar nas je zapustil Lemmy, že 6 let, odkar ne bo več tradicionalnega veselega decembra z Motörhead. Osebno sem mislil, da sem na band pozabil, da me ne bo več ganil, konec koncev tudi nikoli nisem bil njegov najbolj reden spremljevalec. In ko sem zvedel, da je »pridna« založba z avtorskimi pravicami zapuščine iz hiše Motörhead ponovno izdala best of kompilacijo, me je to bolj odbilo kot privlačilo. Ampak, »bom poslušal malo«, sem si rekel. No, od takrat sem poslušal že nekajkrat, toda občutki so povsem nasprotni od pričakovanih.

Recenzirana kompilacija Lemmyjevih Motörhead ne predstavi kot banda, ki premore samo par hitov, kot so Ace of Spades, Bomber, Overkill ali Motörhead, in nič drugega. Prav tako ne gre za kompilacijo, ki bi želela predstaviti trojico skozi njen kronološki razvoj, temveč vsega skupaj na 2 zgoščenkah oziroma 4 vinilkah skozi 42 komadov predstavi njegovo raznolikost. Motörhead so se skozi svojih dolgih 40 let ustvarjanja žanrsko spretno gibali med rokenrolom, pank rokom in heavy metalom, pri tem pa postregli tudi z marsikatero balado. In vse to je na voljo na kompilaciji Everything Louder Forever, kjer je tudi najnovejše oziroma najmlajše bandovo obdobje dodobra zastopano. Dejansko v povsem sorazmernem deležu, konec koncev je skupina tudi na zadnjih nekaj albumih, kot sta Bad Magic in Aftershock posnela kar nekaj dobrih komadov.

Opisana zbirka seveda ne bo kaj prida nagovorila starih mačkov, ki do potankosti poznajo diskografijo od Motörhead, medtem ko je njena vrednost za povsem sveže poslušalce tudi vprašljiva. Manjša dodana vrednost je remasterizirana verzija že omenjenega hita Ace of Spades ali različica komada R.A.M.O.N.E.S. iz leta 2006, a zavedam se, da je to zelo malo. Toda po drugi strani: poslušanje priporočam v kosih, saj ponuja kompilacija kar več kot 2,5 uri glasbe. Lahko potem takem v tem primeru rečemo enkrat, da je več dejansko več.