Na današnji dan
2011
Vicious Rumors izdajo svoj deseti album Razorback Killers
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

24. 8. 2021
Norskald - The Laughing Bird (EP)
samozaložba, 2020

Čeravno se uvrščam med ljubitelje vikinškega oziroma poganskega metala, me že ob pogledu na tovrstna imena skupin po navadi zmrazi. Ne gre za mrzlico ali kaj podobnega, le moja ušesa in možgani so zaradi slabih preteklih izkušenj z glasbo skupin, ki uporabljajo imena, kot so Finntroll ali, Bogovi, rešite nas vsega hudega, Skálmöld, instinktivno malo alergični nanje. Ker se ne želim po nepotrebnem samouničevati na način, da bi se prisilil v poslušanje cele plošče, sem tokrat izbral EP.

Gre za skupino iz Kanade, ki naj bi preigravala poganski oziroma folk metal. Čeprav naj bi navedeni zvrsti nekako sodili skupaj, se sam s tem ne strinjam, saj medtem ko poganski metal kljub povezavam s predkrščansko (ali katerokoli drugo kasneje uvoženo (monoteistično) religijo) tradicijo govori, opeva oziroma slavi čas pred potujčenjem, tega ne počne z reduciranjem vsega navedenega na turbo folk alkoholni razvrat z drugačnimi glasbili (in vsaj malo naprednejšo obliko glasbenega izražanja).

Prva pesem na plošči, naslovna Laughing Bird, se na mojo veliko srečo ne začne s harmoniko in veseljaškim pivskim ambientom, marveč konkretno udari s sicer precej enostavnimi kitarskimi akordi, ki stopnjujejo napetost, dokler se ne oglasi pevec. Pri slednjem nisem prepričan, ali gre za Johana Hegga, pevca Amon Amarth, ali za njegovega popolnega oponašalca. Po tem preblisku začnejo poslušalcu tudi kitarskem melodije zveneti čisto »amonovsko«. V enem trenutku pesmi začnejo kitarske melodije oponašati cerkveno zvonjenje in hripavo petje Johanovega oponašalca zamenja pripovedovanje z nervoznim čistim glasom, kar pesem začini s teatraličnostjo, ki se zaključi s krikom »ste le kup lažnivcev!«, čemur sledi amonovski glasbi podoben zaključek. Vsega preveč in vse skupaj nič. Sledeča pesem Sacred Soil se začne obetavno, kot spodoben viking/pagan metal, s petjem s čistim nekoliko basovskim vokalom in akustičnimi kitarami v ozadju, ki postopoma dvigajo napetost, ki poči (ne eksplodira, to ji ne uspe) v bojnem kriku (če se temu lahko reče bojni krik). Električne kitare preglasijo akustične in svoje igranje razvijejo v melodije (sploh za zvrst, ki jo igrajo res presenetljivo) in nekoliko spominjajo na neponovljivo Anathemino klasiko A Dying Wish. Potem sledi večglasno moško petje na način, kot so ga uporabljali Mithotyn, eni od zgodnejših ustvarjalcev viking metala. Sledi še vložek petja Johanovega oponašalca in potem je ponovno vsega preveč.

Naslov predzadnje pesmi Drunken Dryad me je pošteno prestrašil, kajti v ušesih so se mi zavrteli zvoki alkohola časteče poskočnice. No, ni bilo tako hudo, dobil sem zgolj po receptu Amon Amarth zvenečo pesem, ki jo v vsej še sprejemljivi povprečnosti pokvari priključeno petje s čistim vokalom, ki zveni neopisljivo zdolgočaseno in nezanimivo. Slednjega prekine krik, ki poziva k dvigu rogov (čaš), na kar skupina povsem nepovezano pesmi prilepi še najprej malenkost thrashersko in nato še atmosferično sekvenco – povsem nepotrebno. Wolves of Conscience, zadnjo pesem na pričujočem EP-ju, zaznamuje sočasno petje Johanovega oponašalca ter dolgočasnega čistega vokala na podlagi amonovskih kitarskih melodij. Glede na slišano ter upoštevaje, da pesmi niso »posilili« že z kdo ve kakšnimi vložki, zveni slednja še najbolj nemoteče na celem EP-ju, dasiravno je daleč od tega, da bi bila dobra.

Glede na slišano sem mnenja, da hoče skupina, upoštevaje, kaj vse vključi v vsako od pesmi, res veliko povedati, vendar ji žal kljub temu ne uspe sporočiti (skoraj) nič. Fantje, naučite se enostavne glasbene formule, preveč je nič!

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
Recenzija
7. 3. 2024
Sodom - 1982 (EP)
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija