Nokturnal Mortum so v letu 2013 posneli nov album. Joj, ne, se opravičujem za neljubo napako. Seveda ni govora o največjem ukrajinskem black metal bandu, temveč o njihovih manjših kolegih Paganland. Bandu, ki je bil ustanovljen leta 1997, vmes začasno prekinil delovanje in sedaj v začetku svežega leta izdal prvenec. Da, prav ste prebrali, prvenec. Po zgodnjih demo posnetkih v letu 1999 ter splitu leta 2008 je bandu po šestnajstih letih in predvsem po zaslugi zadnjega ustanovitvenega člana, trdovratnega Ruena, le uspela izdaja celovečerca. Pri tem se je band zgledoval po že omenjenih Nokturnal Mortum, ki niso največji le v pagan/black metal krogih svoje domovine, temveč kar celotne regije vzhodno od bivše železne zavese.
Paganland torej zvenijo znano, najbolj znano s komadom Podolyanka, ki izredno močno spominja na legendarni komad Perun's Celestial Silver iz davnega leta 1999. Poleg podobnih melodij, ritmov in stopnjevanja napetosti posameznih komadov pa Wind Of Freedom tudi akustično spominja na svojega velikega brata, čeprav je njegov zvok dosti bolj čist in manj popačen, posamezni instrumenti pa lažje ločljivi. A vse skupaj je vseeno premalo, da bi se odlepil od sorodnosti in lahko neobremenjeno iskal bandu lastne značilnosti, kakršne recimo izkaže s komadom Chornohora, ki ga odlikuje zelo speven refren.
Če ne bi bilo podobnosti med obema bandoma, bi lahko brezskrbno pisal o solidnem pagan/black metal albumu, oplemenitenem s ščepcem rockerskih prijemov. Z nenehnimi klaviaturami v ozadju, ves čas prepoznavno bas kitaro, pestrimi vokali (od black metal screama preko clean vokala in zborovskega petja do otroškega petja in šepetanja), zanimivimi kitarskimi riffi, različnimi atmosferičnimi efekti (žuborenje potoka, prasketanje ognja, udarjanje mečev enega ob drugega ter vojaški spopadi) in razločno odpeto ukrajinščino Paganland slavijo svojo deželo, kulturo in zgodovino. Upam, da v strpnem slogu!