Cruz Del Sur je v zadnjih dveh, treh letih postala meka odličnih underground heavy metal bandov. Ena izmed tam prebivajočih entitet so ameriški Pharaoh, kjer vsem heavy fanatikom znani Tim Aymar (Control Denied) nadaljuje svojo glasovno zapuščino. Ta ga je v/ob sodelovanju z legendarnim Chuckom Schuldinerjem za vedno zapisala, vklesala na pomembnejše nagrobnike polpretekle metal zgodovine.
Lani sem zapisal, da EP Ten Years ne presega odličnega Be Gone. Pri najnovejši stvaritvi, Bury The Light pa moram poudariti naslednje: plošček je vsaj enakovreden odlični predkreaciji, pravično je in spodobi se. Band se počasi odceplja od slepo vidnih vplivov Iron Maiden (v bistvu obeležuje tiste ne tako očitne, rezultat je zares fenomenalen) in dodaja ameriški »power«, dobesedno in metalsko. Vpliv Iced Earth, Helstar in splošnega thrash elementa »na prvo« je bolj prisoten kot poprej, a nikakor ne sili v ospredje; poudarja dele, ki rabijo dodatno ostrino, ne prekriva melodij in ne moti celotne zvočne slike. Komadi si v kvaliteti suvereno sledijo, Year Of The Blizzard pa predstavlja skoraj osem minutni »highlight« plošče. Epski komad se začne s perfektno dvoglasno pasažo in preide v akustičen del, kjer Aymar začne izlivati kovinsko dušo skozi glas na trak. Epska struktura, odlične solaže ter omenjeni Aymarjev vokalni presežek nesporno predstavlja eno najboljših Timovih studijskih zabeležij kadarkoli, čuti se srce in »balls to the wall« odnos, definitivno. Mogočen falsetto, visoke – nizke pasaže, čutni »sleep well my child, we will rest tonight«, dvoglasja. Žal v živo zastavljenih standardov (ponavadi) ne more izpolniti, saj band (na žalost) zelo redko nastopa. Ostali komadi ohranjajo tradicijo, veliko je odlične 4/4 riffaže, galopov, dvoglasnih pasaž in ostalih nujnih elementov. Moč z močjo, nujna stvar za vse fane ameriškega klasičnega »čistega« metala. Ker Pharaoh natanko to so: »pure« metal.
Odličen izdelek odličnega banda, ki bi si ga na odrih želeli pogosteje.