Finci Sinergy so eden izmed tistih bandov, ki jim specifičnosti ni bilo nikoli očitati. S tretjo ploščo Sucide By My Side to samo še potrjujejo.
Suicide By My Side je manj simfonična od njihovega prvenca Beware The Heavens in manj rockerska od prejšnje To Hell And Back. Te lastnosti so zgolj dejstva, ki dokazujejo, da se Sinergy nikakor ne ponavljajo. Za izvirne in zanimive kitarske dele je nadvse dobro poskrbljeno (pač, ni dvoma, tu je v igri Alexi Laiho), kot ste pri Sinergy že vajeni, pa tudi na tej plošči dobite polno dozo spevnosti in za njih tipičnih ritmov. Kimberly sicer ostaja pri svojem načinu petja, vendar ji gre to na vsaki plošči bolje od rok (oziroma grla), na Suicide By My Side njen vokal deluje močneje in bolj zrelo, tudi z mnogimi višinami in barvami glasu.
Sucidie By My Side je njihov najbolj raznolik album do sedaj, podali so se v še bolj razgibane strukture komadov, kombiniranje kakšnega ostrega riffa in melodične pasaže pa se pri njih prav prekleto dobro obnese. Recimo, da prvi trije komadi (I Spit On Your Grave, The Sin Trade in Violated) predstavljajo klasiko te plošče, čeprav je že vsak od slednjih samosvoj. Na Me, Myself, My Enemy presenetijo z ostrimi in malenkost težjimi riffi, ki komadu dajo power, Written In Stone je baladno obarvan komad, narejen in izveden pristno in prepričljivo, na Shadow Island poleg gotskega petja slišite tudi moški vokal, Nowhere To Run in Passage To The Fourth World sta udarna in hitra komada, album pa se konča z instrumentalom Remembrance, ki temelji na klasični glasbi.

Matija