Six Feet Under ostajajo zgleden death metal band srednjega tempa. Poleg tega tudi zelo dejaven, saj je letos že tretje leto zapored, ko so poskrbeli za izdajo.
True Carnage je nadaljevanje dosedanjega ustvarjanja Six Feet Under, z nekaj presenečenji, ki jih mogoče niti nismo pričakovali: menjavanje ritma je na tej plošči mačji kašelj, spremembe vokala prihajajo brez opozorila, ni ga elementa, ki ga Six Feet Under ne bi znali (bolj ali manj posrečeno) vpeljati v komad,… Takorekoč vsak komad od začetka do konca nekajkrat postavijo na glavo. Kaj od zgoraj naštetega zna biti stvar okusa, jasno pa je, da je True Carnage (kot ostale njihove izdaje) dovolj raznolika in pestra, da vam bo tiste dobre pol ure minilo brez dolgočasja. Na True Carnage boste našli tudi nekaj delov (predvsem se tole tiče kitar), kakršne smo lahko poslušali v najlepših časih death metala (ah, klasika!!!).
Ne smem pozabiti vokala, ki prihaja globlje iz grla, kot smo bili pri Six Feet Under vajeni (in ima več variant kot kadarkoli doslej). Na določene trenutke se prav lepo približa Barnesovemu petju pri Cannibal Corpse. Ko smo ravno pri vokalu, na One Bullet Left gostuje Ice-T. Dobro, ampak bilo bi še boljše, če bi med njegovim rapanjem kaj zakrulil tudi Barnes.
Six Feet Under so s to ploščo postali tudi za odtenek manj melodični, so pa zato malo bolj poudarili temačnost in zloveščnost death metala. True Carnage nedvomno sodi v vsako zbirko death metala, mnenja tistih, ki ste od te plošče pričakovali preveč, pa znajo ostati deljena.

Matija