Lani smo vsega skupaj dobili dva nova studijska izdelka od Snøgg. Prvega smo vam predstavili, in sicer album Dan, ko je vrag vzel šalo, ki je posvečen romanu Deseti brat, delu Josipa Jurčiča, medtem ko smo plošček Meltdown zaznali, nismo pa mu uspeli posvetiti ustrezne pozornosti. No, končno je prišel tudi ta trenutek.

Meltdown (remixes by s0n667) je četrti studijski izdelek eksperimentalnega dvojca iz Velenja, ki za moje pojme tako zelo eksperimentalnega izdelka še ni oddal. Gre namreč za kompilacijo priredb šestih njunih studijskih izdaj. Ne gre torej za priredbe posameznih komadov, temveč za spojitev vseh komadov oziroma celotne glasbe posameznega ploščka v en komad. Od tod tudi ime »Meltdown«, remikse pa ni opravil nihče drug kot Ulv, kitarist in vokalist zasedbe, ki je tako ali tako že poznan po svojem eksperimentiranju znotraj in izven metal žanra. Na tem mestu bi spomnil samo na projekt Mark Datter in skupek priredb pod imenom Deathswing.

Pa se vrnimo k Snøgg in Meltdown. Prav tako zanimivo si je pogledati seznam pesmi:
Arctica
Greenlandia
Siberia
Himalaya
Patagonia
Antarctica
 
Skromno poznavanje geografije nam izda, da naslovi namigujejo na potovanje s skrajnega severa sveta na njegov skrajni jug, pri čemer je vsaka pokrajina tako ali drugače povezana s snegom. Toda to dejansko nič ne pove o glasbi, je samo zanimivo dejstvo. Glasbeno me osebno najbolj nagovorita uvodni in zaključni komad. Arctica temelji na albumu Chhinnamasta, ki je tudi sicer moj najljubši izdelek tega black metal dvojca, medtem ko temelji Antarctica na že omenjenem predhodniku Dan, ko je vrag vzel šalo. Od kod ti preferenci? Pri teh dveh komadih je s0n667 kot lajtmotiv oziroma podlago izbral riff oziroma melodijo, ki mi najbolje odgovarja oziroma me najbolj privlači. Všečnost je potem takem razumljiva sama po sebi.

No, na isti način je s0n667 postopal pri vseh šestih komadih, vzel je en del z albuma, ga uporabil kot glavno melodijo, potem pa vso ostalo glasbo »položil« čez to izbrano melodijo. Rezultat tega je šest identično dolgih komadov (6 minut in 59 sekund), katerih deli so na trenutke dokaj tradicionalni, po drugi strani pa obstajajo precej bolj eksperimentalne noise pasaže, ki dejansko prevladujejo na tem ploščku. Zatorej vas sploh ne čaka lahka »košta«.