Kdor pri naslovu Frostbitepanzerfuck ne postane radoveden, temu enostavno ni pomoči. Oziroma ta nima nikakršnega interesa do odkrivanja nove glasbe, če sluti, da obstaja velika verjetnost, da jo bo zavrnil že po prvem poslušanju. Zagotovo je tako tudi v primeru ameriške black metal zasedbe The Beyond. Toda enostavna oznaka »black metal« je, kot že velikokrat, tudi tokrat daleč premalo za opis tega, kar Frostbitepanzerfuck ponuja. Pa pričnimo pri besedilnem delu ploščka. Sarkastično držo, ki jo namiguje naslov albuma (in po vsej verjetnosti prav tako uživa totalno moralno in idejno podporo pri svoji založbi Horror Pain Gore Death Productions), izkazujejo tudi naslovi pesmi in besedila, ki so vse kaj drugega kot globoka. Globoka je le njihova težnja po vulgarnem izražanju, večino pa tako ali tako pove priredba Cunt Sucking Cannibal preminule ameriške punk/rock legende GG Allina. Komad se prične takole:

I'm a cunt suckin cannibal
I'm a filthy fuckin animal
My body stinks
I ain't got no teeth.

V kolikšni meri pa se The Beyond dejansko norčujejo iz Marduk in njim podobnih bandov, ki od svoje drže »mi smo se zlobni rodili in bomo tudi zlobni umrli, zato tudi ves čas mrko gledamo« niti za milimeter ne odstopajo že dvajset let, pa lahko preceni vsak poslušalec sam. Pri tem mu bo zagotovo v veliko pomoč tudi naslovnica, ki prikazuje tank, ki se sredi zime približuje očitno neoboroženemu človeku. Mislim, da želijo The Beyond na svoj način black metal sceni povedati to, o čemer je v intervjuju govoril tudi Niitro iz avstrijskih Ewig Frost: »Mi nismo nek ultra zloben band, tudi zabavati se smemo. Se pač ne jemljemo tako resno kot mnogi drugi bandi, kar zna biti zelo moreče.« V black'n'roll slogu The Beyond poleg že omenjene priredbe udarijo še z uvodnim Roto-Cunt in kasneje z Necro Overload.
Po drugi strani pa The Beyond očitno želijo (vsaj tako nakazuje njihova glasba) tudi glasbeno na nek način obračunati oziroma ironizirati glasbo nekaterih velikanov te scene. O tem najmočneje priča naslovni komad Frostbitepanzerfuck, katerega začetek je skorajda identičen uvodu Freezing Moon legendarnih Mayhem z Norveške. Ali želijo Američani le pokazati, kako bi legendarni komadi lahko zveneli, če bi bandi takrat uporabili drugačen riff ali dva? V kolikšni meri so podobnosti resnično namerne ali ne, tega ne vem, vendar nanje zmeraj znova naletim tudi med poslušanjem zadnjega dela komada Goat Sodomizer (Urgehal?), začetka Attack Of The Zombie Brigade ter zaključnega, doomovsko obarvanega Exterminate Humanity (Celtic Frost?).
Skratka, Frostbitepanzerfuck ponuja pestro paleto black metala – od klasičnega black metal screama do punk kričanja, od hitrih blast beatov do cupa-cupa bobnanja, od black'n'roll ritmov do thrashersko umazanega black metala. Za vsakega nekaj torej? Prej bi rekel, da je preveč vsega za en album. K sreči so komadi dobro razporejeni po celem ploščku, tako da se (pod)žanri med seboj ves čas mešajo. Resnično kontroverzen album!