Dve leti po tretjem studijskem celovečercu Savage Gold verjetno že marsikdo nestrpno čaka na nov dolgometražec izpod prstov Tombs. Kot vse kaže pa slednji še ni tik za vogalom in zato nam Tombs za lajšanje čakanja ponujajo EP s petimi novimi skladbami v skupni dolžini slabih 25 minut.

Že intro nakazuje, da je EP namenjen tudi iniciaciji novega klaviaturista, ki se je zasedbi pridružil kmalu po izidu zadnjega studijskega ploščka. Slednje je namreč hitro opazno, saj v aktualni diskografiji banda ni mogoče zaslediti prav veliko uporabe klaviatur in sintetizatorjev. Čeprav je dodatna uporaba klaviatur in podobnih instrumentov v tovrstnih žanrih vselej tvegana, pa v primeru Tombs kaže svoj potencial. Tako dobimo kar nekaj zanimivih skladb, žal pa so zraven tudi trenutki, pri katerih bi si Tombs vsekakor morali vzeti še nekaj časa, preden bi ti ugledali luč sveta. Lep primer za to je npr. komad Deceiver, ki traja dobrih pet minut, vendar se zdi, da je bil napisan v nekaj deset sekundah; obenem pa daje poslušalcu vtis, da traja v nedogled. To žal ni edini takšen (beri: nedodelan) trenutek na ploščku, je pa gotovo najbolj izrazit. K sreči pa pozitivni elementi prevladajo. Tu bi pohvalil predvsem spretno rabo standardnih black metalskih riffov, ki pa so lepo umeščeni v podžanrsko razgibane skladbe, opaziti pa je tudi izboljšanje na vokalnem področju. Vse ostalo pa sledi bolj ali manj temu, kar smo pri Tombs že navajeni.

Vseskozi se zdi, da imajo Tombs še ogromno ustvarjalnega manevrskega prostora pri specifičnemu tipu glasbe, ki jo ustvarjajo, je pa vprašanje, če ga bodo v bodoče znali izkoristiti. Na zadnjih dveh dolgometražcih so to sicer večkrat pokazali, toda zdi se, da gre še vedno zgolj za del tega, kar bi lahko bilo. Pričujoči EP bo sicer zadovoljil predvsem najzvestejše oboževalce skupine, vsem ostalim pa preostane čakanje na naslednji LP.