RECENZIJE

25. 10. 2010
Transatlantic - The Whirlwind
Inside Out/SPV, 0
To sicer ni zvrst, ki jo običajno recenziram, a po poslušanju sem se odločil, da se splača o Whirlwind splača napisati nekja prijetnih besed. Marsikdo jih ne pozna, toda mislim, da bo kar kmalu vse več takih, ki jih bodo.
The Whirlwind je tretji album te prog/rock zasedbe, ki sta jo v osnovi ustanovila Neal Morse in Mike Portnoy. Tukaj je tudi dobro razvidno, kam bo slednji v prihodnje metal večino svoje glasbene inspiracije, potem ko je zapustil Dream Theater. Že uvod albuma je narejen po takšnem sistemu, da v njem slišimo večino glavnih riffov celotnega albuma (Metropolis II anyone?). Seveda so malo spremenjeni, vendar nam je ob drugem poslušanju takoj vse jasno. Kot pravi mali filmski trailer. Nadaljuje se prav z omenjenimi riffi, ki se eden v drugega prelivajo na več načinov in vedno z drugačno tematiko v ozadju. Ti riffi niso nekaj trivialnega, saj že ob samem poslušanju v njih občutimo neko posebnost. Skačejo od najmehkejšega soft rocka (res kot oblaček) pa vse do konkretnejših, progresivnih metalskih riffov. Najbolj so me navdušile melodije, ki so večinoma pozitivnega značaja in te tudi v najslabšem vremenu odpeljejo na piknik z rdečo kapico, smrkci in ostalimi halucinacijami. O izkušenosti članov se ne splača izgubljat besed, saj imajo vsi štirje glasbeniki prevoženih več kilometrov kot marsikateri TAM-ov tovornjak. Še ena zanimivost je ta, da prav vsi pojejo. Sicer je frontman prav Neal Morse, vendar se vmes v tej vlogi pojavljajo tudi ostali trije mojstri.
Z idejnega vidika je album zelo izviren in preko zvoka ustvari res lepo sliko zgodbe, ki nam pokaže vse barve in oblike te glasbe (Glas iz ozdaja: »Kaj pa ta jemlje?«). Ima smisel, ki se pokaže sproti po vsakem komadu in tudi naslov albuma nam razložijo skoraj do potankosti (posredno, seveda). Za zagrizenega metalca seveda ni prava stvar, je pa nekaj za vsakega glasbenika in tistega, ki bi to rad postal. Mogoče bi se k poslušanju pustil pregovoriti tudi kdo, ki plava v popolnoma drugih vodah (In ne! Ne govorim o morski deklici). Vredno poslušanja.

David
SORODNE VSEBINE:
17. 10. 2002Spock’s Beard - Snow / Recenzije
2. 7. 2002Jelly Jam - Jelly Jam / Recenzije
1. 6. 2002Star One - Space Metal / Recenzije
27. 2. 2002Evergrey - In Search Of Truth / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
KONCERTI & FESTIVALI
23. 9. 2021
KoD: Mist, Septic Order, Daimona
Orto Bar, Ljubljana
24. 9. 2021
Hellsword, Challenger
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
24. 9. 2021
Unforgiven 4
Orto Bar, Ljubljana
25. 9. 2021
ODPOVEDANO! Siderean, Assumption
Pruh, Svečina
26. 9. 2021
Leechfeast, Left to Starve
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
2. 10. 2021
Ritval: Moshead, Sakrabolt
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana