Novi album od Type O Negative… Kot prvo, kakor je v mojem običaju, bom navedel par splošnih informacij o tem albumu. Torej, na njem boste našli 13 pesmi skupne dolžine 73 minut in nekaj sekund. Od tega so 4 pesmi kratke ambientalne sekvence (Skip It, Sinus, Liver in Lung), ki povezujejo druge, daljše pesmi, kajti že prej zgoraj omenjenim štirim pesmim bolj težko rečem, da so pesmi, so prej zvoki, ki segajo od kričanja, tuljenja siren in še polno drugih zloveščih zvokov, ki odlično sovpadajo s tematiko tega albuma. Pa še to, zadnja pesem (Day Tripper (Medley), je priredba od Beatlov. V jeseni leta 1996 je Pete Steele (vokalist TON) za neko internet metal revijo izjavil, da hoče, da bi World Come Down zvenel podobno kot je daljnega leta 1971 album od znanih Black Sabbathov – Master Of Reality. Pete, žal, mislim, da ti ni uspelo, ti je pa nekaj drugega. Naredil si album, ki je konceptualno posvečen samo eni temi – smrti. Očitno je, da se je na tem albumu skupina oddaljila iz področja seksualnosti (Christian Woman, My Girlfriend`s Girlfriend) in tudi čudnega (grotesknega) humorja ni več slišati (brati). Tehnično je album dobro izpiljen, a kaj ko ima mnogo drugih pomankljivosti, ki odvračajo poslušalca od tega, da bi si ta album zavrtel večkrat (predolge pesmi, monotonost, neživost, počasnost, distorzija kitar, melanholičnost). Že res, da vse to spada pod okrilje tematike albuma, ki je smrt (zgoraj navedene stvari v oklepaju), a na žalost gredo vse te stvari na račun poslušljivosti ki je, kakor sem omenil že zgoraj, slaba. Skratka, to so seveda se vedno Type O Negative, ampak v malce slabši luci kot smo jih bili navajeni. Priporočam samo pravim TON ljubiteljem. Pa še to, njihova radio/TV uspesnica Everything Dies je eden izmed najboljših komadov na tem albumom in če vam je ta komad bil huronsko všeč, potem kupite album, v nasprotnem primeru pa idite na pivo.

Mitja