Od leta 1984, ko je izšla prva plošča skupine W.A.S.P.: W.A.S.P. je preteklo trinajst let. In to trinajsto leto je prišel album Kill, Fuck, Die. Album se po mojem mnenju ne more primerjati s svojimi predhodniki. Že ob prvem poslušanju sem dobil čuden občutek, ki ga prej pri poslušanju skupine W.A.S.P. nisem imel. Že začetek da vedeti, da smo na koncu '90 in ne v sredini ali na koncu '80, ko so bili W.A.S.P. na vrhuncu glasbene moči. Nov album se sliši malce preveč "high tech" obdelan. Ni več robustnih, trdih kitar, tudi Blackyjev star vokal ne bi motil. Glede na to, da je producent sam Blacky, bi lahko pričakovali malce drugačno podobo. Vseh deset skladb je podobnih, solaže so dolgočasne ali pa jih ni, tako da lahko postane poslušanje malce dolgočasno.
Na kratko, albuma ne bi priporočal vsakemu, če pa ima kdo kaj odveč denarja, Kill, Fuck, Die le ni slaba naložba. Kdo ve, morda ga boste pa vzljubili.

Peter