RECENZIJE

8. 3. 2022
Zaria - Tell the Wind
samozaložba, 2022
Avtorica: Tina Urek

»Glej, kako se na obzorju
 zgrinja vihra prek neba!
Zlo in smrt nad nas drvita,
 konec našega sveta.«


Domači simfonični folk metalci Zaria so v sredini februarja izdali drugi celovečerec, naslovljen Tell The Wind. Zasedbo, ki je začela z delovanjem leta 2011, sem na njihovem začetku kar precej spremljala, krivec pa je bila takratna vokalista Inez Osina, ki je pred Zario stala na čelu folk metalcev Brezno. Zaradi takšnih in drugačnih razlogov sem bila veliko bolj naklonjena slednjim, Zaria pa so se pred mojimi očmi in ušesi prvič po zelo dolgem času pojavili leta 2020 na brežiškem festivalu Deri Po Brešcah. Že tam so me s svojim nastopom prepričali in dobro napovedali album, o katerem bo danes tekla beseda.

Tell The Wind je celostno gledano album, ki ponudi 12 komadov oziroma malo manj kot 60 minut predvajalnega časa. Če jih kar takoj popredalčkam, bi si drznila trditi, da je njihova glasba simfonični folk metal, pri katerem ima simfonika oziroma imajo klaviature in drugi simfonični instrumenti glavno vlogo. Skozi celotno glasbo se seveda čuti neko fantazijsko borbenost, folk melodije in splošno tematsko usmerjenost, a zaradi prevladujoče izstopajočih in masivnih klaviatur ter praktično opernega petja zasedbo lažje povežem z Nightwish. Pomembno je tudi, da so komadi na ploščku tako v angleščini kot slovenščini in z izjemo enega so mi veliko ljubši prav tisti, odpeti v domačem jeziku. Toda pojdimo od začetka.

Prophecies Of Old. Prerokbe. Zgodbe o bitkah, o pozabljeni ljubezni, o pustolovščinah. Zapisane v kamnu, napisane s kovino in krvjo. Intro z govorjeno besedo napove splošno tematiko albuma in nas povabi k poslušanju zgodb, ki so jih Zaria pripravili za nas. In kje se pustolovščina začne? Točno tukaj. S komadom Where Adventure Begin, ki je po besedilu sodeč za glavno inspiracijo vzel Tolkienovega Gospodarja Prstanov in/ali Hobita. Če temu ni tako pa naj me pisec besedila popravi. Glasbeno gledano gre za precej klasični simfonični komad, kjer nasičenost orkestralnih delov prekine kitarska solaža in operno petje. Kljub nasičenosti pa gre za zelo dobro produkcijo, saj boste ob primerno glasnem poslušanju dobro slišali tako bobne kot bas. Evermore je skladba kar podobna prvi, a žal me nekako ne kupi. Enostavno se mi ni usedla v ušesa. Ji pa zato sledi trojica, ki ji lahko prisluhnem še in še. Začenja Prek meglic preteklosti, ki z besedilom v domačem jeziku, manjšo nasičenostjo in izkoristkom v studiu posnetih dud, violine, flavte in mnogih drugih zanimivih instrumentov, ki tokrat stopijo v ospredje, pokaže svojo veličino. V tem je potencial banda. V izkoristku poznanstev in snemanju različnih glasbil v studiu, ki posamično ali v duetu stopajo v ospredje. Slovensko besedilo pa je pri vsem skupaj samo pika na i. Drugi, prav tako v domači slovenščini, je Ko vstane jutro. Ponovno precej borben komad, katerega začetne vrstice sem uporabila v uvodu te recenzije. Kljub večjemu izkoristku klaviatur pa tokrat prevladuje vokal, ki s skupinskim petjem v refrenu popestri komad. Ne vem, ali je res tolikšna razlika v jeziku, a pevkin vokal je v slovenščini veliko lepši. Ali gre tukaj za splošno sproščenost ali kar koli drugega, takšno pač je moje mnenje. Pesem res lepo teče, inštrumentalna podlaga se izmenjava od klaviatur do bas solaže in mogočnega vokala. Najdaljši komad Gea – dolg 7 minut – pa je, zanimivo, v angleščini in še bolj zanimivo, meni najljubši. Nosilna melodija mi je enostavno tako znana, tako posebna, da me spreleti srh vsakič, ko jo slišim. Zgodba o Gei, hčeri matere Zemlje, me enostavno energijsko dvigne na neko raven veselja in pozitive. Refren, ki se sicer ponovi samo enkrat, je prav tisti »chant«, ki bi ga z veseljem večkrat prepevala. Pa melodija odigrana na flavto, umirjeni klavir in zaskrbljujoče besede za vse nas, ki živimo na Zemlji. A saj veste, upanje umre zadnje, zato se skozi žrtvovanje ljubega komad še vseeno konča nekako pozitivno. Res odlična pesem z zgodbo, ki se prilagaja sleherno glasbilo. Gei sledi prav tako skoraj 7-minutna balada Dream of A Frozen Dragon, kjer vokal stopi v ospredje pred mistično simfonično tančico. Ob dodatku kitare in bobnov se zmaj rahlo prebudi, a končni rezultat je še vedno balada tipa Nightwish. Slednje lahko zelo dobro slišimo tudi skozi komad Warlord, naslov To Stealing, Cheating, Fighting and Drinking pa se ponovno nagiba k folk ritmom. A zame najljubši, slovenski, stoji na desetem mestu nosi pa naslov V senci Triglava. Ponovno – studijsko posneta godala, flavte, besedilo v slovenščini in klaviature v ozadju izključno za polnjenje praznine oz. zaveso. Resno – več takih komadov Zaria! Če je skriti zaklad slovenskih gora Zlatorog, je vaš zaklad pisanje takšne glasbe. Brezno so nam leta nazaj postregli z odličnimi komadi v maternem jeziku in zelo me veseli, da tudi v kampu Zaria nastajajo takšni biseri. Aja, sem omenila, da je bil v studiu posnet tudi francoski rog? Resno, kapo dol! 6-minutni komad, ki ponudi res ogromno, seveda se ne pozabi na kitarsko solažo in bobne, kjer so potrebni, vse skupaj je res ena lepa celota. Naslovni Tell The Wind (skoraj) zaključi album pompozno, borbeno, z veliko nasičenostjo in tistim znanim šusom. No, nekega dne pa bo prišel tudi tisti usodni dan, ko bodo vse pesmi izpete, vse pustolovščine končane in ostala bosta le tema in večna tišina. A brez skrbi, do takrat so pesmi še vedno v nas. Zato jim prisluhnimo.

»Until the end creeps up on our stories,
Let us make them worthwhile.
Let us fill them with excitement and wonder,
With passion, and laughter and love.
Let us make them worthy of telling.
Let us make them worthy of being lived.«

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
22. 6. 2022
Deathspell Omega - The Long Defeat
Recenzija
17. 6. 2022
Kreator - Hate über Alles
Recenzija
14. 6. 2022
Yezdin - Modra veda
Recenzija
9. 6. 2022
Ufomammut - Fenice
Recenzija
6. 6. 2022
Absent in Body - Plague God
Recenzija
3. 6. 2022
Iz ropotarnice: Heathen - Breaking the Silence
Recenzija
1. 6. 2022
Amorphis - Halo
Recenzija
31. 5. 2022
Hypermass - Empyrean
KONCERTI & FESTIVALI
25. 6. 2022
Distoržn: Ater Era, Morost, Snøgg
TrainStation SubArt, Kranj
25. 6. 2022
Slow Order, Usil
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
27. 6. 2022
Mastodon
Arena, Dunaj, Avstrija
28. 6. 2022
Alice Cooper, Michael Monroe
Stadthalle, Dunaj, Avstrija
28. 6. 2022
Mastodon, Kvelertak, Baroness
Tvornica kulture, Zagreb, Hrvaška
30. 6. 2022
UK Tech-Fest 2022
Newark, Združeno kraljestvo