REPORTAŽE

20. 11. 2015

Battle Beast / Alpha Tiger / The Order of Chaos

Orto Bar, Ljubljana / 19. 11. 2015

Kaj imajo skupnega Battle Beast, Alpha Tiger in The Order of Chaos? Vse tri skupine so nastale v tem tisočletju, vse tri sestavljajo člani(ce), ki v povprečju ne štejejo 30 let, števec izdanih albumov pri vseh treh trenutno kaže tri in vsi trije bandi so se včeraj ustavili v Ortu Baru. 333! Baby Satan!
Vsi trije bandi imajo še eno skupno lastnost, in sicer to, da jih poznam precej bežno. Vem, da obstajajo, od vsakega sem slišal par komadov (morda tri?!), nikoli pa jim nisem posvečal večje pozornosti. Tako sem se na četrtkov koncert odpravil kot nepopisan list – brez pričakovanj, brez kakšne fiksne ideje, kaj lahko pričakujem.
Ob vstopu v bolj ali manj prazno spodnjo (veliko) dvorano Orto Bara sta mi v glavo šinili dve misli – se bo do konca večera napolnila, in če ja, se bo prikazal še kdo, ki je starejši od mene. Na prste treh starih mizarjev bi namreč lahko preštel število obiskovalcev tik pred začetkom koncerta kot tudi število dlak pod njihovim nosom.
Maloštevilnost publike ni zmotila najstarejšega od bandov, Kanadčanov The Order of Chaos. Ravno nasprotno! Pevka Amanda je čas tik pred začetkom nastopa izkoristila za klepet z vsemi prisotnimi in s tem prebila led, statično občinstvo pa je (bolj ali manj) uspešno motivirala kar z nastopom pod odrom. Kmalu ji je v prvo vrsto (torej za svoj hrbet) uspelo zvabiti kup čupajočih mladeničev, za katere pa se je kasneje izkazalo, da so člani Alpha Tiger. Tehnično dobremu nastopu, v katerem so se posvetili predstavitvi glasbe iz vseh obdobij, lahko oporekamo le manko back (oz. dodatno nasnetih različnih) vokalov, ki jih drugače lahko slišimo na studijskih posnetkih. Osebno me v miksu podzvrsti, ki jih The Order of Chaos preigravajo, moti prisotnost modernejših breakdownov in kvazi growla, a taki pač so komadi v originalu in band že ve, zakaj je tako.
Po kratkem premoru so na oder stopili nemški mladeniči, ki slišijo na ime Alpha Tiger in v naših koncih niso popolni neznanci, saj so lani nastopili na festivalu MetalDays. Od zadnjega obiska je band, ki prisega na obujanje novega vala britanskega heavy metala s ščepcem nemškega speed metala, izdal tretji album, po izidu pa zamenjal vokalista. »Heika«, ki je imel v Tolminu opazne težave z vokalom, je zamenjal »pol metra petinsedemdeset« visoki Benjamin, ki sicer teh težav ni imel, si je pa zato privoščil par manjših kiksov s pozabljenim besedilom …
Peterica je s slabo šolsko uro trajajočim energičnim nastopom, pa tudi očitno večini bolj všečno glasbo, uspela zbuditi in pripraviti k sodelovanju že malce manj zaspano publiko. Slednja tudi ni bila več tako maloštevilna, saj je v dvorano zataval še kak ducat izgubljenih duš. Najglasnejši in najaktivnejši pod odrom so bili člani The Order of Chaos, ki so tako vrnili uslugo za podporo med njihovim nastopom. Lepa in (sodeč po kasnejšem pogovoru z nastopajočimi) pristna gesta, vredna pohvale in posnemanja! Alpha Tiger so z zadnjim albumom oziroma skladbo We Won’t Take It Anymore dobili še nekaj, kar jim je prej manjkalo – vsaj en izrazit, zapomnljiv komad, in če bodo nadaljevali v tej smeri, se jim obeta svetla prihodnost.
Še en premor, čas za še eno pivo, in prišel je čas za glavni band, Battle Beast. Finski sekstet je nase opozoril pred petimi leti z zmago na natečaju Wacken Metal Battle in od takrat dovolj zrasel, da se je tokrat prvič odpravil po Evropi kot headliner.
And Now for Something Completely Different – ob povratku v dvorano je bilo po zapolnjenih prvih vrstah in vzklikih »BATTLE BEAST, BATTLE BEAST« takoj jasno, da je 99 % publike prišlo na koncert zaradi njih in da band v naših koncih le ni taka neznanka, kot je kazalo malce po osmi uri. V še malce povečani publiki se je končno znašlo tudi nekaj osebkov starejšega letnika, in tako sem dobil odgovora na vprašanji, ki sta se mi porajali ob začetku večera. Pojavilo pa se je novo – kaj »folk vidi« na tem bandu, saj po hitrem pregledu diskografije na YouTubu banda nekako nisem mogel jemati resno. OK, blondinka na vokalu, a to imajo tudi The Order of Chaos, pa so imeli desetkrat manjšo publiko. Čar tega banda je očitno v ravno pravem miksu obvladovanja instrumentov (in seveda vokala) in vsem poznane finske zajebancije, v slogovnem smislu pa ladjo uspešno krmarijo v vodah s poprockom navdihnjenega heavy metala. Ravno obvladovanje instrumentov očitno daje bandu tisto legitimnost, da pri izvajanju te mešanice ne izpade ceneno ali celo patetično, kot se to prepogosto dogaja njihovim rojakom in sosedom. Težko zapišem te besede, a tudi komadi, kot je Touch in the Night, v živo sploh ne zvenijo slabo. Kdo bi si mislil …
Band je nastop začinil z raznimi dueli (kitara VS keytar, kitara VS bobni, keytar VS bobni …), v eksanje piva, opremljeno z dramatično/epsko glasbeno podlago, pa je bil »prisiljen« tudi bandov tonski mojster. Verjetno je ob tem res trpel oziroma kot pravi stara modrost – težko žabi v vodo …
Malo pred polnočjo se je nastop končal, pevka Noora je obljubila, da se band prihodnje leto vrača v Slovenijo (MetalDays?), sam pa sem ob požvižgavanju komada Black Ninja (in tuhtanjem, kako bi v izvedbi Battle Beast zvenel kak komad skupine Accept) med potjo domov ugotovil, da sem obiskal prijeten koncert in da mi ni žal porabljenih 20 €.

SORODNE VSEBINE:
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana