Na današnji dan
2011
Vicious Rumors izdajo svoj deseti album Razorback Killers
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

4. 11. 2008

Benediction, Holy Moses, Nominon, Sarcasm, Dickless Tracy (20.10.2008)

Že predolgo je minilo, odkar so Benediction skupaj z Nominon in Godhate tresli po Evropi. Še dlje je minilo, odkar so taisti prebivalci deževnega otoka in serije Only Fools And Horses posneli plato. Behold – leto 2008! Benediction so posneli kar dobro plato Killing Music, v skupino pa se je vrnil izgubljeni sin, Neil Hutton, ki je spoznal, da pota hardcora (igral v Stampin' Ground) niso tako nagrajena kot pota death metala. In hvala »the gods of metal«, ki so Neilu dali še eno možnost. Seveda so Britanci takoj spakirali inštrumente in čaj ter kasete od GBH in se odpravili po Evropi. Turnejo so poimenovali No Reunion Required in kot se je izrazil pevec Dave Hunt – Benediction so vedno bili tu, samo pač ne toliko aktivni v živo. No, pa 7 let še prehitro mine ...
Pod taktirko dueta Platoon a. k. a. Dirty Skunks se je turneja prejnšnji ponedeljek ustavila pri nas in kot za prave punkerje med death metalci priliči, so se Benediction s svojo zabavno druščino ustavili na Metelkovi. In kot leta 2004 so koncert odprli brežiški napačno poimenovani »fotri grinda« (tukaj se nad Črta in Mateja spravi vsa jeza mogočnega Bocota in zapuščine Extreme Smoke 57), ki so za razliko od leta 2004 tokrat imeli s seboj še basista. Fantje so pričeli ob 19:25 in kaj kmalu zapolnili prednji dve vrsti, če ne štejemo, da je dodatno dinamiko dal znani koperski alko-grinder! Dicklessi so odpičili svoj repertoar, ki nakazuje, da bi plata utegnila biti zanimiva. Cepo je stresal zanimive in uspešne šale ter krulil kot truma orkov, Sine je s svojim basom kaznoval vse grehe človeštva, medtem ko je Tegla, kot se zanj spodobi, tudi na tuje bobne fušal, čeprav ne toliko.
Še prehitro je minilo 25 minut, nato pa so na oder stopili Sarcasm, ki so bili domači ogrevalnik za vse tiste, ki jim Benediction ne dišijo tako kot Holy Moses. Fantje ga kljub pomanjkanju koncertov pičijo še vedno udarno in stari komadi še vedno zvenijo bolje kot novi in Mucy na vokalu žal še vedno nima toliko sreče s komunikacijo s folkom (zadnji govor o SAZAS-u je kljub dobremu namenu bil ajej!). Kljub temu, da so Sarcasm »hell of a metal unit«, se nekako zdi, da so preveč odstopali od dogajanja v Gali ta dan.
Zato pa so odklon takoj popravili Švedi Nominon, ki so za razliko od leta 2004 predstavljali novo plato Terra Necrosis, ki krasi izdaje kultne založbe Ibex Moon. Kljub temu, da so Nominon res švedski death metal v stilu Insision, Dismember, Carnage, Grave itd. in NE In Flames (pomnite, o grešniki, besede!!!) in jim priliči, da bi se oboževalci tovrstne godbe morali poklati med sabo od »orgasm of torture«, pa jo je zagodel tonski škrat. Le-ta je namreč onemogočil razločnost kitar Juhe Sulasalmija in Christiana Strömblada, katerih čudoviti riffi so postali bolj ogled nemega filma kot dejansko hrumenje v ušesih. Podobni usodi je podlegel basist Anders Malmström, ki pa je vseeno bil na malce boljšem položaju, saj mu je več kot dovolj glasno podlago dajal neverjetni Perra Karlsson (In Aeternum in milijon drugih), čigar »Mick Harris wannabe brčići« so totalni grind, ki je odraz tega, kar Perra zmore. Fantje so kljub temu odpičili repertoar, ki je bil fenomenalen in so dokazali, da so Amon Amarth pičkin dim! Nominon is real fuckin' deal!!!
Za Nominon so oder zasedle mokre sanje vsakega oboževalca/oboževalke nemškega thrasha. Dame in gospodje, pokleknite pred prvo damo nemškega thrasha, Sabino Classen in fanti iz zasedbe Holy Moses. Niso bili prvič v Sloveniji, a kljub temu je folk pripravil takšen pozdrav iz moshpita, kot da je hotel že v prvo dati vedeti, da thrasherji iz Slovenije in Hrvaške niso kar tako. In niso! Tole je postala ena največjih norij, medtem ko so Holy Moses več ali manj uspešno bredli skozi umazane vode thrasherske zgodovine. Bobnar Atomic Steiff je sekal kot se spodobi in zdaj vem, zakaj je tip bil naslednik slavnega Chrisa Witchhunterja (RIP). Basist Thomas Neitsch je tudi pel občasno, a ves čas pomagal pri dinamiki banda s svojim gibanjem. Kitarista iz Holy Moses sta imela izredno dober zvok – riffaža je bila bolj brutalna kot pa napad Rdeče Armade spomladi leta 1945. Holy Moses so thrash atomske dobe in temu primerno so pokazali, kaj je energija. Sabina Classen ima že v normalnem govoru glas kot nekdaj legendarni Olly iz Darkness (RIP), ampak ko poje, pa je še bolj obupna kot tisto čudo iz Wykked Witch. Sabina, spoštovanje, but your singing is terrible! Kakšen je to bil vokal? Nekaj med prehlajenim Kiljoyem iz Necrophagie (kriki) in kruljenjem najbolj pijanega podgurskega crusterja Pečota. Jeez. Vse pokvarila! A kljub temu – sekajo te legende.
Kar zgrozil sem se, ko sem stopil pred oder Benediction in okoli sebe zagledal manj kot 15 ljudi. Ampak, ko so Dave Hunt, Darren Brookes, Peter Rew, Frank Healy in Neil Hutton vžgali The Grey Man, si vedel, da je tole »killing music of the infamous Great British Grind Bastards«. Benediction so s svojim udarnim bobnom in fenomenalnim zvokom ter seveda nenehnim norenjem pokazali, kaj je šus! To je bil – pa naj mi vsi CD-ji v kolekciji postanejo boxset od Nightwish – the best death metal nastop letos! 90 minut in ti starci, hehe, pičijo tako, da bi se mladi wannabe brutalci samo skrili mami pod kiklo. Pičkice, behold Benediction!
Grmenje Davea Hunta se je mešalo s super govori, ki so nas popeljali v komade a la Rats In The Mask, The Grotesque (worship the bobnar!!!), itd., a njegovo navdušenje nad množico, ki v ponedeljek zvečer naredi večji kaos kot depiliranje jetija, je bilo neopisno. Tip je imel nasmeh do Tokia! Njegov angleški humor in posvetitve komadov hitrosti in dekletom so nas peljali skozi neverjetni repertoar, ki je obsegal neverjetne stvari, ki jih kljub trikratnemu ogledu zasedbe v preteklosti nisem zasledil: Unfound Mortality, Nightfear, The Dreams You Dread, Shadow World, ipd. Kak zvok so imele kitare: Rewy in Daz sta dokazala, da sploh ni treba imeti v sebi nič drugega, kot punkovsko sposobnost izumiti super riff in to povezati v odličen komad. Bobnar Neil je grmel neverjetno dobro, medtem ko basistu – če nič drugega – dam nagrado za najboljšo trajno v death metalu. Vsaka čast je bil govor tik pred zadnjima dvema pesmima, kjer so Benediction skupaj s folkom pokazali sredinca vsem bandom, ki sledijo proceduri: navidezni konec-gremo dol-we want more-gremo gor-dva komada več-hvala-we will return (like Manowar). In potem zaključijo z Jumping At Shadows in seveda Subconscious Terror. Moshpit je bil neverjeten, tako kot cene merchandisea. Ti Angleži res vedo, kako postreči narodu tik pred recesijo, haha.
Set lista: The Grey Man, Rats In The Mask, Nightfear, Nothing On The Inside, Shadow World, Unfound Mortality, They Must Die Screaming, The Grotesque, Agonised, Saneless Theory, Burying The Hatchet, The Dreams You Dread, I Bow To None, Dripping With Disgust, Suffering Feeds Me, Jumping At Shadows, Subconscious Terror.
Koncert se je zaključil z masivno alkoholizacijo nekaterih in pravičnim spancem drugih. Odlično v vseh pogledih. Kandidat za koncert leta! Čeprav ne vem, če poseka Saško ...

Ivan
SORODNE VSEBINE:
26. 8. 2007Dickless Tracy / Broken Arrow / Galerija
25. 4. 2006Sinister / Dickless Tracy / Galerija
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija