Na današnji dan
2011
Amon Amarth izdajo svoj osmi album Surfur Rising
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

12. 6. 2012

Brujeria / No Limits / Inmate / Deca Debilane

Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor / 10. 6. 2012

Groza. Obup. Groza in obup nad skupinami, ki naj bi drugo junijsko nedeljo ogrevale publiko pred nastopom legendarne mehiške »all-star« death metal zasedbe Brujeria. Ker se Brujeria na aktualni turneji nahajajo sami oziroma jim na tej ne dela družbe noben s strani založbe ali menedžmenta vsiljen band, je edino logično iskati odgovornega za izbor predskupin pri organizatorju. Resda so Brujeria izredno specifičen band, kateremu ne samo, da ni para, temveč skorajda ni banda, ki bi mu bil podoben, na slovenskih tleh pa sploh ne. Vendar to še zdaleč ni razlog, da pri izboru predskupin kot edino načelo velja žanrska raznolikost. Če naj bi pestrost nastopajočih botrovala večjemu številu prodanih kart, se je organizator dogodka tokrat krepko uštel. Osebno sem si sicer z zanimanjem ogledal dve od treh predskupin, toda tega zanimanja nisem delil z veliko večino ostalih obiskovalcev, ki so nastope predskupin raje spremljali s kozarcem, pločevinko ali steklenico pijače v roki pred dvorano. Njihove odločitve jim tudi nikakor ni zameriti, saj med glasbo vseh štirih nastopajočih ležijo svetovi.
In zakaj je bila ponujena žanrska pestrost napačna odločitev ter polom brez primere? Samo iz enega razloga: zaradi slabega obiska oziroma nezanimanja za predskupine, ki so med svojim nastopom uspele napolniti dvorano le z zvokom, ne pa tudi z obiskovalci. Ti so namreč s svojo odsotnostjo kaj hitro jasno pokazali, da so prišli na koncert izključno in edino zaradi glavnega banda večera. Iz tega razloga bi bile glasbeno kompatibilnejše skupine (death metal scena na Slovenskem se v zadnjih letih dobro razvija) dosti boljša odločitev za vse udeležence: obiskovalci bi za svoj denar dejansko dobili kakovostno ogrevanje deathmetalskih mišic, nastopajoče predskupine zasluženo odzivnost, organizator pa kakšno prodano karto ali pivo več.
Tako pa je bilo le žalostno opazovati, kako poleg Gustafovega osebja ter nastopajočih samo še dva ali trije obiskovalci nekaj čez osmo zvečer postopamo po in okoli dvorane ter čakamo na nastop posebnežev Deca Debilane. Zasedba, ki je aktivna že okoli dve desetletji in katere glasbo najlaže opišem s prilastkom »avantgarde noise« (zaradi nepoznavanje te zvrsti glasbe se na tem mestu opravičujem za morebitno napačno kategorizacijo), je s krajšo zamudo stopila na oder. Pred vsega največ dvajsetimi pari oči je kvartet odigral eno pesem? Ponovno zaradi nepoznavanja glasbe ne znam povedati, ali je resnično šlo samo za en komad ali za več komadov, ki so jih fantje odigrali brez premora. Poleg nenavadnih struktur in shizofrenih vokalov je bilo moč slišati tudi nekaj »komercialnejših« oziroma zapomljivih riffov, statičnost na odru pa je očitno bila namerna ter del performansa. Poleg glasbe pa nisem povsem razumel še ene zadeve: zakaj je bil basist večino časa obrnjen s hrbtom proti publiki?
Kot drugi so na oder stopili Inmate. Glede na to, da bodo Velenjčani konec meseca nastopili na Festivalu Lent, kjer si jih bomo lahko ogledali brez vstopnine, sem bil nad njihovo potrditvijo presenečen. Morda je bil to dodaten razlog za slab obisk in čeprav se je število poslušalcev potrojilo, je bil prostor pred odrom razmeroma velikega Gustafa še zmeraj prazen. Vsi interesenti smo si namreč poiskali svoj stol v drugi, zadnji polovici dvorane ter z varne razdalje band po vsakem komadu nagradili z aplavzom. Inmate so večer prej nastopili v Milanu, v Mariboru pa so se predstavili z vsega osmimi komadi s prvenca, ki je izšel prejšnji mesec in požel številne pozitivne kritike tako pri nas kot tudi v tujini. Inmate so imeli med nastopom nekaj manjših tehničnih težav, ki jih je tonski mojster tudi uspel sproti odpraviti. Razen ene. Pozabil je zavrteti posnete vokale Marka Duplišaka, ki je na Free At Last nastopil kot gostujoči vokalist. Zaradi napake, ki sem jo tekom nastopa razumel kot namero, so se Inmate predstavili samo s krulečim vokalom in tako zveneli bolj surovo, kar je povsem ustrezalo mojemu osebnemu okusu.
Setlista Inmate: Inmate (Intro), Without Warning, Overcome, Fire, Walk with me, Angels, Written In Blood, Victorious, Lost In Words, Out Of The Darkness.
Po končanem nastopu Inmate sem se vrnil k družbi pred dvorano, kjer sem počakal na glavni band večera. V tem času so nastopili še No Limits z obale, katerih mešanica med punk, hardcore in thrash glasbo je sicer zvenela zanimivo, vendar manj vabljivo kot družba prijateljev, s katerimi smo nekoč redno obiskovali podobne koncertne dogodke in ki jih na enem kupu nisem videl že več let. Sicer pa je bila podpora v dvorani že nekoliko številčnejša in je med drugim botrovala pozni uri ter nestrpnim koncertnim željam vseh prisotnih, ki smo na nastop Mehičanov morali čakati še dobro uro.
Okoli pol dvanajste, s tričetrturno zamudo, je nato v družbi intra z uvodnega komada Raza Odiada (Pito Wilson) na oder prikapljala šestčlanska zasedba Brujeria: bobnar, basist, dva kitarista in dva pevca. Če se ne motim, ista zasedba kot na lanskem Metalcampu, k sreči z enako energijo in udarnostjo. Dvorano je v trenutku napolnila okoli stoglava množica, med njimi tudi nekaj zamaskiranih z rutami v slogu šestih zamaskirancev na odru. Ko se je intro zaključil z znanim streljanjem brzostrelke, so z isto intenzivnostjo iz zvočnikov udarili prvi deathmetalski zvoki večera. Kakor hitro se je napolnila dvorana, tako hitro se je tudi formiral mosh pit. Ta je bil seveda daleč od tistega izpred dveh dni s koncerta Slayer v Zagrebu, toda tudi v Gustafu je bila vsaka neprevidnost takoj kaznovana z modrico ali dvema. Ostali izven mosh pita pa smo imeli dovolj prostora okoli sebe, da smo se lahko v miru posvetili headbanganju ali le bolj ali manj statičnemu spremljanju odrskega dogajanja.
Sicer pa so Brujeria za svoj prvi klubski nastop v Sloveniji pripravili devetnajst komadov, največ z zadnjega studijskega albuma Brujerizmo iz leta 2000. Zaradi kratkosti le-teh bi jih lahko odigrali še več, nastop pa so zapolnili s humorističnimi vložki obeh vokalistov. Ker sta pri tem večinoma uporabljala španski jezik, lahko na podlagi obrazne mimike ter reakcij dveh obiskovalcev, ki sta jima odgovarjala prav tako v španskem jeziku, seveda le sklepam, da sta pokala šale. Poskrbljeno je bilo torej za dobro glasbo, smeh in skandiranje najbolj znanih refrenov, pri čemer pa neznanje španskega jezika ni bilo nikakršna ovira. Po slabi uri mehiške death metal veselice nas je Juan Brujo vprašal, kateri komad še želimo slišati in enotno smo se zadrli »Matando Güeros!« Kot vsi ostali komadi je tudi ta minil prehitro, preden smo se zavedali, je iz zvočnikov že zazvenela Marijuana (death metal parodija slavne »La Macarena«), kar je pomenilo še triminutno skupno prepevanje in plesanje z obema pevcema in dvema mladenkama, ki sta se prikradli na oder, medtem ko so ostali štirje člani že pričeli s pospravljanjem opreme.
Setlista Brujeria: Raza odiada (Pito Wilson), El Desmadre, Cuiden a los Niños, Marcha de Odio, Colas de Rata, Mecosario, Cruza la frontera, No Aceptan Imitaciones, Vayan sin miedo, Brujerizmo, La migra (Cruza la frontera II), Anti-Castro, Revolución, Hechando chingasos (Greñudo locos II), Angel de la Frontera (nova pesem), Division del norte, La ley de plomo, Consejos Narcos, Matando Güeros, Marijuana.

SORODNE VSEBINE:
21. 10. 2014Vreid / Windir / Ulcus / Posthum / Galerija
14. 11. 2011Z Inmate na koncert Amon Amarth / Novice
17. 1. 2006Inmate / Novice
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija