8. aprila 2012 se je v bavarski prestolnici rodil majhen festival z imenom Dark Easter Metal Meeting. Ideja za tem festivalom je enako enostavna kot zgovorno njegovo ime, saj gre za koncertno/festivalsko ponudbo različnih black, death, dark in doom metal bandov. Medtem ko je gostil festival na svoji prvi ediciji izključno nemške bande na enem prizorišču, se je dotična okoliščina po petih ponovitvah dodobra spremenila. Letos je bilo dogajanje prvič razširjeno na dva dneva in tri lokacije, in sicer dvorane Werk (glavna dvorna, ki sprejme okoli tisoč obiskovalcev), Halle (dvorana, ki je primerljiva z Galo Halo) in Club (najmanjša dvorana za bolj intimno druženje). Izvedba na več različnih odrih je zahtevala nekaj organizacijskih spretnosti, ki pa jih je organizacijska ekipa z leti nabrala več kot dovolj, tako da smo lahko glavne bande na glavnem odru spremljali brez prekrivanja, medtem ko je bilo treba v vmesnem času izbirati med nastopajočim v eni ali drugi od manjših dvoran. Osebno sem bil nad objavo razporeda nastopajočih več kot zadovoljen, saj nikoli nisem rabil izbirati, le predhodna odpoved norveških Gehenna je v meni vzbudila nekoliko nejevolje, saj so bili med bandi, ki sem si jih resnično želel ponovno ogledati v živo.
Na Dark Easter Metal Meeting 2017 so nastopili:
15. april 2017:
HALLE: Memoriam, Ravencult, Deserted Fear, Imperium Dekadenz.
CLUB: Sarkom, Outre, Gilgamesh, Avslut.
16. april 2017:
WERK: Mayhem, Marduk, Asphyx, Ahab, Mourning Beloveth.
HALLE: Batushka, Helrunar, Pillorian, Harakiri For The Sky, Fäulnis, Décembre Noir.
CLUB: Revel In Flesh, Caronte, Ellende, Asphagor, Hailstone, Valborg.
Imperium Dekadenz na Dark Easter Metal Meeting 2017
Imperium Dekadenz so bili prvi band, ki sem si ga ogledal v Münchnu. Ker ima dvorana dve strešni okni, je bilo nekoliko nenavadno gledati band v dvorani pri poldnevni svetlobi. Sploh lučke v tej zvezi nikakor niso prišle do izraza, a pod črto ta okoliščina ni bila moteča. Ne za band in ne za nas publiko. Nemci so pričeli svoj nastop s pravim epom, s komadom Striga, ki so ga izdali na albumu Meadows of Nostalgia in z njim začrtali smernice poteka svojega koncerta: melanholično melodično. Kot poznavalca le zadnjih dveh albumov me je band dodobra poučil o svoji zgodovini in popravil moje zmotno mnenje, da igra le atmosferični black metal. Predvsem z bandovim prvim komadom Schwarze Wälder, kakor ga je napovedal pevec Horaz, ki je poleg bobnarja Vespasiana edini ustanovni član, so se mi Imperium Dekadenz predstavili v bolj neposredni blackmetalski luči, ki je dodobra ustrezala sliki Horaza s steklenico žganja v roki tekom celotnega koncerta. Sicer sem zaman čakal na svoj najljubši komad Aue der Nostalgie, vendar me je pa po drugi strani zelo navdušil preko 10-minutni zaključek A Million Moons, ki si ga bom zagotovo še kdaj zavrtel tudi doma. Poleg aktualnega albuma Dis Manibvs seveda, ki mu je peterica z dvema komadoma posvetila največ minutaže.
Ravencult na Dark Easter Metal Meeting 2017
Ravencult so vskočili namesto Gehenne, zato sem se odločil, da jim posvetim nekaj pozornosti. Po dveh komadih hitrega in enoličnega black metal bobnanja sem se odločil, da zapustim dvorano, ker nekako nisem čutil potrebe po tem, da se z bandom bolje spoznam. Morda sem jim v tistem trenutku naredil krivico, toda ker še zmeraj ne čutim drugače, menim, da ta trenutek še ne bo prišel tako zelo hitro. Ravencult mi enostavno niso zveneli dovolj posebno.
Sarkom na Dark Easter Metal Meeting 2017
Sarkom so prvi dan nastopili kot headlinerji v dvorani Club, zato je bila temu primerna tudi gneča. Z Norvežani sem se prvič srečal lani marca na Dunaju, od koder sem si jih zapomnil po zanimivi lead kitari, od katere sem tudi tokrat pričakoval največ. Eno leto in številna poslušanja ploščkov Doomsday Elite in Anti-Cosmic Art kasneje sem nad bandom zmeraj bolj navdušen. Seveda sem še zmeraj mnenja, da band ne zna pisati ali ustvarjati tistega pravega šusa, saj ta zveni zmeraj enak, vendar je skupina s poudarkom na odličnem zadnjem albumu in izboru nekaterih starih groovy komadov (band se je vrnil celo do svojega prvega celovečerca) odigrala set, ki me je zabaval v tolikšni meri, da sem brez večjih težav prebrodil tudi tiste manj zanimive dele. Ogromen Unsgaard z največjim, celo dvema, in ostalo z malo manjšimi, na glavo obrnjenimi križi seveda, so ob pol enajstih zaključili dogajanje v Clubu, kar je zame hkrati pomenilo odhod proti zasluženemu počitku.
Ellende na Dark Easter Metal Meeting 2017
Barve avstrijskega ambientalnega black metala so zastopali Ellende. Po corpse paintu sodeč gre za peterico Indijancev iz različnih plemen, ki jih druži skupna ideja o depresivnem glasbenem ustvarjanju. V nedeljo so nastopili v najmanjši dvorani, predstavili pa so v glavnem aktualni album Todbringer, ki mu je bila posvečena prva polovica nastopa. V praksi to pomeni uvod in dva komada, medtem ko so Avstrijci vsega skupaj odigrali le štiri komade. Ko se je že zdelo, da je nastopa konec, ker je pevec zapustil dvorano, se je ta po dveminutnem instrumentalnem delu ravno ob pravem trenutku vrnil, da je s trpečim krikom odkrulil še zadnje vrstice besedila pesmi Zwischen Sommer und Herbst, preden je zasedba potem res dokončno zapustila oder. S poudarjeno bas kitaro, ki je med mirnejšimi deli najbolj izstopala, so Gradčani name naredili največji vtis in se mi predstavili kot največje presenečenje večera. Kot že nemalokrat poprej je motila le publika, ki ne zna držati jezika za zobmi, ko se na odru razvija tako močno ambientalno vzdušje.
Marduk na Dark Easter Metal Meeting 2017
Švedski black metal tank zadnja leta neumorno melje lobanje svojih žrtev pod seboj. S tem imam v mislih predvsem dejstvo, da jim je za razliko od številnih stanovskih kolegov, ki poleg njih širijo bolezen in pogubo po svetu že več kot dvajset let in njihovo kreativnost temu primerno najeda zob časa, uspelo posneti odličen Frontschwein, s katerim so Švedi več kot leto dni osvajali koncertne odre širom celega sveta. Toda tokrat ni bil v ospredju zadnji plošček, temveč izdelek, ki so ga Marduk povili pred več kot 21-imi leti. Govorim seveda o Heaven Shall Burn... When We Are Gathered, ki ga je skupina predstavila v celoti, temu pa dodala še istoimenski Frontschwein, The Blond Beast in klasiko Panzer Division Marduk. Po bolj čustveni izkušnji z Ellende so Marduk dvignili emocije na povsem drugo raven, od koder navdušenje ni padlo do konca večera.
Mayhem na Dark Easter Metal Meeting 2017
Po odličnem nastopu eno nedeljo prej v Zagrebu sem na ponovni nastop The True Mayhem čakal z mešanimi občutki. V preteklosti sem se že enkrat udeležil dveh koncertov v okviru iste turneje, pa sem bil zaradi pomanjkanja dejavnika presenečenja takrat razočaran. Tokrat sem se zavedal tiste izkušnje in hkrati edinstvenosti, ki sem ji bil priča v sosednji prestolnici, zaradi česar sem bil mentalno bolje pripravljen na enourno čaščenje Gospodarja teme. Odličen zvok od prve sekunde dalje je napovedal ponovno odlično izkušnjo, ki je med vmesnimi intermezzi minevala hitreje in med komadi učinkovala intenzivneje. Po koncertu, ki so ga kvarili le nekateri nestrpni osebki s svojimi pametnimi telefoni, pa sem bil sklepčen sam s seboj, da bi dotičen šov lahko gledal in poslušal še nekajkrat zapored.
Batushka na Dark Easter Metal Meeting 2017
Enako lahko trdim za zadnji nastop, ki sem si ga ogledal minuli konec tedna v Münchnu. Razprodan festival so v premali dvorani zaključili »razprodani« Batushka, ki so ponovili šov iz Ljubljane – in z vseh drugih lokacij, kjer so v zadnjem letu dni predstavljali prvenec Litourgiya. Kako zelo si je publika želela tega nastopa in zakaj je bila dvorana nabito polna ter zakaj so si Batushka morda zaslužili nastop celo na glavnem odru, je postalo jasno najkasneje med uvodnimi zvončki komada Yekteniya III, ki jih je s ploskanjem složno spremljal dobršen del obiskovalcev. Kljub jekleno težkim nogam in ramenom sem vsake toliko še našel dovolj energije in navdušenja za ortodoksno black metal mašo, ki jo je pevec na koncu zaključil z besedami »Blagoslovi nas Batushka«.
Seveda se zavedam, da sem pod črto izpustil kar dosti nastopajočih, vendar z ozirom na tesen in bogat program sem pač bil primoran bande, ki bi jih sicer preveril izključno iz radovednosti, povsem izpustiti. Spogledoval sem se še s Helrunar, Asphyx, ki naj bi bili po pričevanjih kolegice dobri, Caronte, katerih videoposnetek bučnega koncertnega dogajanja sem zasledil na Facebooku, in Fäulnis, ki naj bi po definiciji bili podobni avstrijskim Ellende. A nič za to. Kot je zgodovina že večkrat pokazala, se rada ponavlja tudi v obliki novih koncertov in turnej, zato bom pač počakal na drugo, tretjo ali četrto priložnost. Morda celo drugo leto v Münchnu na šesti ponovitvi Dark Easter Metal Meeting. Do takrat pa bo organizator že imel dovolj časa izboljšati nekatere pomanjkljivosti okoli ponudbe hrane in gneče, ki sta bo zapisih na Facebook strani dogodka sodeč najbolj motili večino obiskovalcev. Sploh slednja zna resnično biti nadležna, če človek zaradi nje ostane pred zaprtimi vrati dvorane.
